Karaitsko judovstvo

judovsko versko gibanje, za katero je značilno priznavanje samo zapisane Tore kot najvišje avtoritete v judovskem verskem pravu in teologiji

Karaitsko judovstvo (hebrejsko קָרָאִים, v prevodu: ljudje pisma) je judovska verska ločina, nastala v 7. stoletju po Kristusu v Babiloniji. Karaiti so bili nasprotniki takrat razvitega rabinskega judovstva, od ostalih ločin pa se razlikujejo po zavračanju ustne Tore.[1]

Karaitska sinagoga v Vilni
Članki na temo
                
Portal | Kategorija
Judje · Judovstvo · Skupnosti
Ortodoksni · Konzervativni · Reformirani
Haredi · Hasidijci · Moderni ortodoksni Judje
Obnovljeno judovstvo
Rabinsko · Humanistično · Karaitsko · Samarijanci
Judovska prepričanja
Verska načela · Minjan · Kabala
Mojzesove zapovedi · Bog · Študije · Mesija
Božji izbranci · Holokavst · Skromnost
Dobrodelnost · Etična načela · Etično gibanje
Verski teksti
Tora · Tanak · Talmud · Midraš · Tosefta
Rabinska književnost · Kuzarij · Mišna
Pentatevh · Dnevne molitve · Verske pesnitve · Zohar
Verski zakoni
Talmud · Mišna Tora · Tur
Šulhan Aruh · Mišna Berura · Hazon Iš
Kašrut · Rov · Hazaka · Hehzer · Hamec
Judovski sveti kraji
Jeruzalem · Safed · Hebron · Tiberija
Pomembni voditelji
Abraham · Sara · Izak · Rebeka ·
Jakob · Rahela · Lea · Mojzes
Debora · Ruta · Salomon · David
Hillel · Šamaj · Rabbi Akiva · Juda knez
Rav · Saadia Gaon · Rif · Raši · Tosafisti
Maimonid · Nahmanides · Josef Karo
Judovsko življenje
Brit mila · Bar in Bat micva · Šiduh · Poroka
Nida · Zeved habat · Pidjon Haben · Žalovanje
Verske vloge
Rabin · Rebe · Posek · Hazan
Kohen · Mašgia · Gabai · Magid
Mohel · Beth din · Roš ješiva
Verske institucije
Heder · Talmud · Ješiva · Sinagoga
Mikvah · Gemach · Hevra Kadiša · Kolel
Verski objekti
Sveti tempelj / Šotor
Sinagoga · Mikva · Suka
Verski članki
Talit · Tefilin · Kipa · Sefer Tora
Cicit · Mezuza · Menora · Hanukia · Šofar
Kitel · Gartel · Jad
Verski objekti in obredi
Šemá · Adon Olam · Amidah · Aleinu · Kol Nidre
Musaf · Kadiš · Halel · Ma Tovu · Selihot
Birkat HaMazon · Tefilat HaDereh · Šehehejanu
Tahanun · Kabalat Šabat · Havdála
Judovska oblačila
Štreimel · Bekiše · Fedora · Jarmulke
Šeitel · Tičel
Judovstvo in ostale religije
Krščanstvo · Islam · "Judeo-Krščanstvo" · Ostale
Abrahamske religije · Judeo-Poganstvo · Pluralizem
Sorodne teme
Antisemitizem · Kritike
Judofilija · Suženjstvo · Ješiva · Semitizem

Nauk uredi

Sekto je ustanovil Anan Ben David, ki je združil nasprotnike rabinskega judovstva in odtujence babilonskih Judov. Anainiti, kakor so se sprva imenovali pripadniki sekte, so sprejeli nauk asketizma, izogibali so se mesa in vina v znamenju žalovanja za Sionom ter nasprotovali zdravnikom, saj so menili da le Bog zdravi bolne. Karaitski nauki so se skozi zgodovino spreminjali, poznejši Karaiti so nekatera prvotna stališča kritizirali.

Karaitski Judje tradicionalno sledijo izključno patrilinealnemu rodu (moški liniji). Torej neka oseba šteje za Juda, če je bila rojena Judovskemu očetu ali pa je opravila formalno konverzijo v judaizem. To pravilo velja za mnoge generacije. To pomeni, če je očetov pradedek bil Jud, se ta oseba šteje za Juda od rojstva do smrti, ne glede na njegov ostali rod. Prav tako, če so bili vsi predniki neke osebe Judje, razen očetovega starega očeta, ne šteje za Juda.

Holokavst uredi

Karaitska ločina je skozi stoletja trdila, da je nasprotovala uboju Jezusa. Ruski Karaiti so se od judovstva v drugi polovici 19. stoletja odcepili, saj so menili da so ločena sekta, ki ni sodelovala pri Jezusovem uboju. Tudi Nacisti so Karaite obravnavali kot rasno drugačne in jih kot edino judovsko sekto niso preganjali.[2]

Skupnost danes uredi

Od 10. do 11. stoletja so Karaitski Judje predstavljali 40 % celotne svetovne Judovske populacije.

Danes v ZDA živi skupnost 4.000 Karaitov, okoli 100 družin živi v Istanbulu, med 20.000 in 25.000 članov skupnosti pa v Izraelu.[3]

Viri uredi

  1. Karaite kotiček
  2. »Ruski Karaiti«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. aprila 2009. Pridobljeno 9. marca 2009.
  3. »Zavrnitelji ustne Tore«. Jerusalem Post. 22. maj 2007. Pridobljeno 5. marca 2009.