Aramejščina

Aramejščina
	ܐܪܡܝܐ‎, ארמית; Arāmît
Izgovorjava	arɑmiθ], [arɑmit],; [ɑrɑmɑjɑ], [ɔrɔmɔjɔ
Materni jezik	Armenija, Azerbajdžan, Iran, Irak, Izrael, Gruzija, Libanon, Palestina, Rusija, Sirija, Turčija
Področje	Bližnji vzhod, Osrednja Azija, Evropa, Severna Amerika in Avstralija.
Št. maternih govorcev	unknown (550.000 cited 1994–1996)
Jezikovna družina	afroazijski semitski osrednjesemitski severozahodni semitski Aramejščina; ; ; ;
Pisava	aramejski abjad, sirski abjad, hebrejski abjad, mandejska abeceda, arabski Abjad (narečje) z najdenimi napisi v demotski in kitajski pisavi
Jezikovne kode
ISO 639-3	Različno:; arc – Imperialna aramejščina (700–300 BC); oar – Stara aramejščina (pred 700 BC); aii – Asirska neo-aramejščina; aij – Lishanid Noshan; amw – Zahodna neo-aramejščina; bhn – Bohtan neo-aramejščina; bjf – Barzani judovska neo-aramejščina; cld – Chaldean neo-aramejščina; hrt – Hértevin; huy – Hulaulá; jpa – Judovskopalestinska aramejščina; kqd – Koy Sanjaq Surat; lhs – Mlahsô; lsd – Lishana Deni; mid – Moderni mandejski; myz – Klasični mandejski; sam – Samaritan Aramaic; syc – Sirščina (klasična); syn – Senaya; tmr – Judovskobabilonska aramejščina; trg – Lishán Didán; tru – Turoyo; xrm – Armazic (0–200 AD)
Seznam Linguist	arc Imperialna aramejščina (700–300 BC)
	oar Stara aramejščina (pred 700 BC)
	myz Klasični mandejski
	xrm Armazic (0–200 AD)
	jpa Judovskopalestinska aramejščina (200– AD)
Glottolog	aram1259
Linguasphere	12-AAA
	Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Araméjščina je semitski jezik s štiritisočletno zgodovino, v katerem so izvorno napisani nekateri deli Svetega pisma. Bil je upravni jezik različnih imperijev (na primer Perzijskega imperija) in jezik čaščenja božanstev, verjetno pa je bil tudi materni jezik Jezusa Kristusa. Za enega zadnjih krajev, kjer se je aramejščina še ohranila, velja sirsko mesto Malula okoli 40 km severovzhodno iz Damaska, pretežno poseljeno s pripadniki grške pravoslavne cerkve.

SkliciUredi

↑ Imperialna aramejščina (700–300 BC) reference at Ethnologue (17. izd., 2013)
Stara aramejščina (pred 700 BC) reference at Ethnologue (17. izd., 2013)
Asirska neo-aramejščina reference at Ethnologue (17. izd., 2013)
Lishanid Noshan reference at Ethnologue (17. izd., 2013)
Zahodna neo-aramejščina reference at Ethnologue (17. izd., 2013)
Bohtan neo-aramejščina reference at Ethnologue (17. izd., 2013)
(Additional references under 'Language codes' in the information box)
↑ The Aramaic Text in Demotic Script: The Liturgy of a New Year's Festival Imported from Bethel to Syene by Exiles from Rash – On JSTOR
↑ Manichaean Aramaic in the Chinese Hymnscroll
↑ Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2017). "Aramaic". Glottolog 3.0. Jena, Germany: Max Planck Institute for the Science of Human History.

Zunanje povezaveUredi

Poglejte si besedo aramejščina ali Aramejščina v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikipedija - aramejščina

[e17-1] Imperialna aramejščina (700–300 BC) reference at Ethnologue (17. izd., 2013)
Stara aramejščina (pred 700 BC) reference at Ethnologue (17. izd., 2013)
Asirska neo-aramejščina reference at Ethnologue (17. izd., 2013)
Lishanid Noshan reference at Ethnologue (17. izd., 2013)
Zahodna neo-aramejščina reference at Ethnologue (17. izd., 2013)
Bohtan neo-aramejščina reference at Ethnologue (17. izd., 2013)
(Additional references under 'Language codes' in the information box)

[2] The Aramaic Text in Demotic Script: The Liturgy of a New Year's Festival Imported from Bethel to Syene by Exiles from Rash – On JSTOR

[3] Manichaean Aramaic in the Chinese Hymnscroll

[Glottolog-4] Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2017). "Aramaic". Glottolog 3.0. Jena, Germany: Max Planck Institute for the Science of Human History.

[1]

[2]

[3]

[4]

Aramejščina
ܐܪܡܝܐ‎, ארמית Arāmît
Izgovorjava	arɑmiθ], [arɑmit], [ɑrɑmɑjɑ], [ɔrɔmɔjɔ
Materni jezik	Armenija, Azerbajdžan, Iran, Irak, Izrael, Gruzija, Libanon, Palestina, Rusija, Sirija, Turčija
Področje	Bližnji vzhod, Osrednja Azija, Evropa, Severna Amerika in Avstralija.
Št. maternih govorcev	unknown (550.000 cited 1994–1996)^[1]
Jezikovna družina	afroazijski semitski osrednjesemitski severozahodni semitski Aramejščina
Pisava	aramejski abjad, sirski abjad, hebrejski abjad, mandejska abeceda, arabski Abjad (narečje) z najdenimi napisi v demotski^[2] in kitajski pisavi^[3]
Jezikovne kode
ISO 639-3	Različno: `arc` – Imperialna aramejščina (700–300 BC) `oar` – Stara aramejščina (pred 700 BC) `aii` – Asirska neo-aramejščina `aij` – Lishanid Noshan `amw` – Zahodna neo-aramejščina `bhn` – Bohtan neo-aramejščina `bjf` – Barzani judovska neo-aramejščina `cld` – Chaldean neo-aramejščina `hrt` – Hértevin `huy` – Hulaulá `jpa` – Judovskopalestinska aramejščina `kqd` – Koy Sanjaq Surat `lhs` – Mlahsô `lsd` – Lishana Deni `mid` – Moderni mandejski `myz` – Klasični mandejski `sam` – Samaritan Aramaic `syc` – Sirščina (klasična) `syn` – Senaya `tmr` – Judovskobabilonska aramejščina `trg` – Lishán Didán `tru` – Turoyo `xrm` – Armazic (0–200 AD)
Seznam Linguist	`arc` Imperialna aramejščina (700–300 BC)
	`oar` Stara aramejščina (pred 700 BC)
	`myz` Klasični mandejski
	`xrm` Armazic (0–200 AD)
	`jpa` Judovskopalestinska aramejščina (200– AD)
Glottolog	`aram1259`^[4]
Linguasphere	`12-AAA`
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.