Wikipedija

Kranj

mesto v Sloveniji

Kranj (izgovorjava (pomoč·info)) je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji. S 37.605 prebivalci je tretje največje mesto v Sloveniji (okoli 500 več od Celja).[2] Predstavlja neformalno prestolnico Gorenjske, Gorenjske statistične regije ter sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.

Kranj
Kranj - 2019-04-21 01.jpg
Zastava Kranj
Zastava		Grb Kranj
Grb
Kranj se nahaja v Slovenija
Kranj
Kranj
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°14′37.12″N 14°21′20.74″E / 46.2436444°N 14.3557611°E / 46.2436444; 14.3557611Koordinati: 46°14′37.12″N 14°21′20.74″E / 46.2436444°N 14.3557611°E / 46.2436444; 14.3557611
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaGorenjska regija
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaKranj
Površina
 • Skupno148 km2
Nadm. višina
388 m
Prebivalstvo
 (2022)[1]
 • Skupno37.605
 • Gostota250 preb./km2
DemonimKranjčanka, Kranjčan
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
4000 Kranj
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si

Leži na severozahodnem obrobju Ljubljanske kotline oziroma Kranjsko-Sorškega polja ob sotočju Save in Kokre. Zgrajen je bil na karbonatnem konglomeratu. Kranj ima močno tradicijo elektronske in gumarske industrije (Gorenjske elektrarne, Iskraemeco, Iskratel, Sava Kranj), še vedno pa je ohranil staro mestno jedro nad sotočjem Kokre in Save. Znan je tudi kot športno mesto, ki ima športni park z nogometnim igriščem (z umetno in naravno travo), teniška in košarkarska igrišča ter (notranji in zunanji) Olimpijski bazen, tam sta Združenje športnih centrov Slovenije in Zavod za šport Kranj ter skakalni, smučarski in plezalni/alpinistični klub (Triglav).

V Kranju imajo med drugimi sedež naslednje ustanove: Prešernovo gledališče, 2 gimnaziji: Gimnazija Kranj (z lastnim simfoničnim orkestrom) in Gimnazija Franceta Prešerna, Glasbena šola Kranj, Fakulteta za organizacijske vede, Fakulteta za državne in evropske študije, Evropska pravna fakulteta, Visoka šola za gradbeno inženirstvo, Šolski center z višjo strokovno šolo, višja strokovna šola B&B, Ljudska univerza Kranj, več muzejev in galerij: Gorenjski muzej, Prešernov muzej, Layerjeva hiša, Galerija Prešernovih nagrajencev; Mestna knjižnica, Zavod za varstvo kulturne dediščine za Gorenjsko, Radio Kranj, časopis Gorenjski glas ter Zdravstveni dom in Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj. Na otoku sredi Save, kjer je zdaj nakupovalno središče, je nekoč deloval Gorenjski sejem.

Vzhodno od mesta je (preko avtoceste, ki poteka po severovzhodnih predmestjih Kranja iz Ljubljane proti Avstriji oz. Koroški) največje slovensko letališče, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Potniški (linijski) promet zagotavljata avtobusno podjetje Arriva Alpetour Kranj, ki je tudi koncesionar oz. izvajalec Mestnega linijskega prevoza Kranj.

Zgodovina, urbanizem in geografijaUredi

 
Veduta Kranja na oljni sliki Antona Hayneja (1. pol. 19. st., hrani Narodni muzej Slovenije)
 
Kranj na razglednici z začetka 20. stol.: spredaj most čez Savo (današnja Ljubljanska cesta), zgoraj izstopata grad Kieselstein in Cerkev svetega Kancijana
 
Layerjeva hiša
 
Obrambni stolp na Pungertu
 
Obrambni stolp na Škrlovcu
 
Plečnikovo stopnišče z arkadami
 
Globus
 
Kanjon reke Kokre
 
Sekvoja pri Gimnaziji

Staro mesto Kranj, v starejših omembah tudi Carnium, Creina, Chreina, Krainburg, je zgodovinsko mesto na konglomeratnem pomolu med rekama Savo in Kokro. Območje mesta je bilo poseljeno vse od obdobja Keltov v prvem tisočletju pred našim štetjem. Enega od svojih vrhuncev je doživelo po preseljevanju ljudstev (Prej je bila v 6. stoletju izpričana mogočna strateško pomembna obrambna postojanka različnih germanskih plemen, predvsem Ostrogotov in Langobardov... grobišče germanskih in staroselskih pokojnikov obsega čez 1000 grobov) in poselitvi Slovanov v 7. stoletju, ko je bila osnovana strateško pomembna utrdba in z njo povezano naselje, kar izpričuje največje staroslovansko grobišče, ki je bilo odkrito v Sloveniji.

Ob izgubi samostojnosti konec 9. oz. na začetku 10. stoletja postane utrdba na območju sedanjega Kranja sedež tako imenovane Kranjske krajine, ki se je pozneje razvila v Vojvodino Kranjsko, sedež pa se je v prenesel v Ljubljano. Kot pomembno trgovsko središče je naselje v 13. stoletju dobilo mestne pravice ter s tem povezane številne svoboščine in ugodnosti za nadaljnji razvoj na področju trgovine in prometa s kmetijskimi proizvodi ter razvojem železarstva.

Do sredine 19. stoletja je bil Kranj trgovsko-sejemsko in obrtno mesto, s pojavom manufaktur in ob koncu 19. stoletja tudi industrije pa je postajalo vedno bolj industrijsko mesto. Srednjeveška zasnova mestnega jedra Kranja je zgrajena v značilni piramidalni obliki, ki jo poudarjajo cerkveni zvoniki. Druga značilnost je os sever-jug, ki jo nakazuje vizualna povezava zvonika kranjske župne cerkve in vrha Storžiča. Nedvomno načrtna postavitev višinskih dominant po mestnem prostoru uvršča Kranj med kompozicijsko najbolj pretehtane urbane organizme na Slovenskem in v Srednji Evropi.

Ob koncu srednjega in v začetku novega veka je mestno obzidje z obrambnimi stolpi, gradom in orožarno Škrlovec varovalo mesto z zahodne savske strani. Tlorisno zasnovo sestavlja ozek prostor med obema rekama z dvema vpadnicama, ob nekdanjih glavnih mestnih vratih na sedanjem Maistrovem trgu in spodnjih mestnih vratih na današnji Vodopivčevi ulici. Mestno jedro tvorijo Glavni trg in Prešernova ulica, ki se povezujeta z dvema vzporednima ulicama. Tomšičeva in Tavčarjeva ulica sta nekdaj s prečnimi prehodi povezovali dvoriščne predele meščanskih hiš z mestnim trgom. Mesto krasijo meščanske hiše, čudovito oblikovane ulice, dvorci, cerkve in hiše z arhitekturno bogato okrašenimi pročelji ter dvorišči.

S srednjeveškega mestnega jedra na skalnatem pomolu med Savo in Kokro se je mesto razširilo na nekdanja predmestna naselja na ravnini Kranjsko-Sorškega polja: Huje, Klanec, Planina, Primskovo in Čirče vzhodno od Kokre, Struževo in Zlato Polje proti severovzhodu ter na Stražišče, Kalvarijo, Gorenjo Savo, Šmarjetno Goro, Labore, Orehek in Drulovko na desnem bregu Save.

Krajevne skupnosti na območju mesta Kranj (12) :

  • Bratov Smuk
  • Center (staro mestno jedro)
  • Čirče
  • Gorenja Sava
  • Huje
  • Orehek-Drulovka
  • Planina
  • Primskovo
  • Stražišče
  • Struževo
  • Vodovodni stolp
  • Zlato polje

Znani meščaniUredi

A

B

Č

D

E

F

G

H

I

J

K

L

M

N

O

P

R

S

Š

V

Z

Ž

Kranjski županiUredi

  • Matjaž Rakovec 2018–
  • Boštjan Trilar 2014–2018
  • Mohor Bogataj 2010–2014
  • Damijan Perne 2006–2010
  • Mohor Bogataj 1998–2006
  • Vitomir Gros 1990–1998
  • Ivan Torkar 1986–1990
  • Ivan Cvar 1982–1986
  • Stane Božič 1978–1982
  • Tone Volčič 1974–1978
  • Slavko Zalokar 1967–1974
  • Martin Košir 1963–1967
  • Jože Mihelič 1961–1963
  • Ivo Šefic 1961–1961
  • Franc Puhar 1958–1961
  • Vinko Hafner 1953–1958
  • Beznik 1952–1953
  • Andrej Brovč 1948–1952
  • Mara Ogrizek 1947–1948
  • Marjan Brilly 1947–1947
  • Rudolf Hlebš 1945–1947
  • Frideric Mörth 1943–1945
  • Kurt Decker 1942–1943
  • Herbert Markgraf 1941–1942
  • Karol Česen 1936–1941
  • Josip Tajnik 1936–1936
  • Ciril Pirc 1921–1936
  • Ferdinand Polak 1911–1921
  • Karel Šavnik 1874–1911
  • Leopold Jugovic 1872–1874
  • Sebastjan Šavnik 1869–1872
  • Matej Pirc 1866–1869
  • Sebastjan Šavnik 1865–1866
  • Konrad Lokar 1861–1865
  • Jakob Jalen 1857–1861
  • Konrad Lokar 1850–1857
  • Natalis Pagliaruzzi 1797–1832

ZnamenitostiUredi

CerkveUredi

Muzeji in galerijeUredi

Gradovi in fortifikacijski objektiUredi

Arhitektura 20. stoletjaUredi

Ostale kulturne znamenitostiUredi

Naravne znamenitostiUredi

Javni prevozUredi

Mestni avtobusni prevoz se izvaja vse dni v tednu. Koncesijo za opravljanje prevoza ima podjetje Arriva (nekdanji Alpetour). Avtobusi vozijo na 12 progah in povezujejo center mesta z železniško postajo, nakupovalnimi središči in primestnimi naselji.

Leta 1870 zgrajena železniška postaja stoji ob železniški progi Ljubljana - Jesenice d.m. Na njej ustavljajo tako lokalni kot tudi mednarodni vlaki.

V Kranju deluje sistem za izposojo koles KRsKOLESOM, ki je s s postajami v še sedmih drugih gorenjskih občinah povezan v enoten sistem Gorenjska.bike.

Prebivalci in obiskovalci mestnega središča se lahko po njem brezplačno peljejo z električnim vozilom Kranvaj, ki obratuje vsak dan od 8.00 do 19.30.

GalerijaUredi

  • Kranj s Kamniško Savinjskimi Alpami v ozadju

  • Reka Sava v Kranju, desno je HE Sava

  • Cankarjeva ulica blizu gradu Kieselstein

  • Cerkev sv. Roka

  • Panorama Kranja s Šmarjetne gore

  • Bauhenk, skakalnica v Kranju

  • Stara Pošta

  • Pungert

  • Nočni posnetek Glavnega trga v Kranju

  • Kranjski rovi

  • Nočni posnetek vodovodnega stolpa v Kranju

  • Panorama Kranja, fotografirana iz Stražišča

  • Mestna hiša

  • Mitničarska hiša v Kranju

  • Kranjski nebotičnik 01.jpg

    Kranjski nebotičnik

  • Poulična glasbenica

  • Poulični glasbeniki, Glavni trg pri vodnjaku

  • Igor Šaršanski. Kralj nudeljcev.

Pobratena mestaUredi

pobratena mesta:

SkliciUredi

  1. ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. ↑ Število prebivalcev v Kranju leta 2020 (Gostota naseljenosti in indeks feminitete, naselja, Slovenija, letno), SURS. Kranj (2020): 37.941, Celje (2020): 37.872 prebivalcev

ViriUredi

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kranj.
 
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodič, ki se nanaša na: Kranj
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kranj&oldid=5984045«