Wikipedija

Kranj

mesto v Sloveniji

Kranj (izgovorjavaⓘ) je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.[2] Predstavlja gospodarsko, trgovsko, prometno, izobraževalno in kulturno središče Gorenjske.[3] S 37.802 prebivalcema je tretje največje slovensko mesto,[4] ki je v zadnejm obdobju malenkostno prehitelo Celje.

Kranj
Mesto
Od zgoraj navzdol:
veduta Kranja
Plečnikove arkade, Cerkev sv. Kancijana
Pungert, Mitničarska hiša
Prešernovo gledališče Kranj
Kranj se nahaja v Slovenija
Kranj
Kranj
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°14′37.12″N 14°21′20.74″E / 46.2436444°N 14.3557611°E / 46.2436444; 14.3557611
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaGorenjska
ObčinaKranj
Površina
 • Skupno148 km2
Nadm. višina
388 m
Prebivalstvo
 (2024)[1]
 • Skupno37.802
 • Gostota260 preb./km2
DemonimKranjčanka, Kranjčan
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
4000 Kranj

Zgodovina mesta

uredi
 
Kranj na razglednici z začetka 20. stol.: spredaj most čez Savo (današnja Ljubljanska cesta), zgoraj izstopata grad Kieselstein in Cerkev svetega Kancijana

Kranj, obkrožen z rekama Savo in Kokro, ima bogato zgodovino. Arheološke najdbe kažejo, da je naselje obstajalo že pred več kot 6000 leti, kar ga uvršča med najstarejša v Sloveniji. Kranj je pomembno zgodovinsko središče, saj je dal ime pokrajini Kranjska in bil prva prestolnica Slovencev v 8. stoletju.

 
Anton Hayne, Kranj, olje na platnu, prva polovica 19. stoletja

Pomembne najdbe iz mlajše kamene dobe so bile odkrite na Trubarjevem trgu, skupaj z Ljubljanskim barjem pa osvetljujejo kulturo tistega časa. V železni dobi je bila tu obsežna naselbina, pozneje pa so bili prisotni tudi rimski vplivi.

V srednjem veku je Kranj postal Carnium in ohranil svojo pomembnost. Leta 1256 je uradno postal mesto, kar mu je prineslo številne privilegije. Mesto je bilo zasnovano ob glavni komunikacijski poti, obdano z obzidjem in stolpi za zaščito pred turško nevarnostjo.

V 19. stoletju je Kranj doživel kulturno prebujenje, s pesniki, kot sta France Prešeren in Simon Jenko, ter pisatelji, kot sta Janez Mencinger in Ivan Tavčar. Prispevek tekstilne industrije, prihod železnice leta 1870 in obnova gimnazije leta 1897 so prispevali k razvoju mesta.

V 20. stoletju se je Kranj širil, po drugi svetovni vojni pa je ostal upravno središče Gorenjske in doživel razcvet v različnih industrijah, vključno z gumarsko, tekstilno in električno. Osamosvojitev Slovenije je prinesla nove izzive, a tudi hitro rast zasebnega gospodarstva, ki je nadomestilo izgube v nekaterih panogah.

Znamenitosti

uredi

V Pavšlarjevi hiši se nahaja Galerija Prešernovih nagrajencev, ki razstavlja dela prejemnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Prešernovo gledališče, ustanovljeno leta 1902, v svoji zgodovinski stavbi ponuja umetniški repertoar in izobraževalne programe. Prešernova hiša, kjer je živel in umrl France Prešeren, je zdaj muzejska ustanova, ki omogoča vpogled v njegovo življenje in delo. V Prešernovem gaju se nahajajo spominski elementi, vključno z nagrobnim spomenikom Francetu Prešernu, in botanična posebnost - Prešernova vrtnica. Poleg tega so na stavbi Mestne knjižnice Kranj verzi iz pesmi "Zdravljica", slovenske himne.

Središče mesta je osredotočeno na Glavni trg, ki ga obdajajo značilne meščanske hiše s portali. Trg se je razvijal v 16. in 17. stoletju, predstavlja srce starega mestnega jedra in ponuja vpogled v meščansko arhitekturo tistega časa. Tukaj stoji tudi rekonstrukcija mestnega vodnjaka iz 19. stoletja, ki ponazarja mestno zgodovino. Mestna hiša združuje dve stavbi, ki sta imeli različne namene v preteklosti. Danes gosti številne razstave Gorenjskega muzeja in galerije Mestne hiše, ter je tudi priljubljeno mesto za poročne obrede. Cerkev sv. Kancijana, zgrajena v začetku 15. stoletja, predstavlja gotsko arhitekturo in je ena najbolj prepoznavnih zgradb v mestu. Zvonik cerkve je odprt za javnost. Stolp Škrlovec, ki je nekoč služil kot obrambni objekt med turškimi vpadi, je zdaj prenovljen v kulturni center. Spodnje nadstropje gosti prireditve in kulturne dejavnosti, medtem ko se v zgornjem nadstropju nahaja Galerija Janeza Puharja. Layerjeva hiša, nekdanje bivališče slikarja Leopolda Layerja, je zdaj središče umetniškega in kulturnega dogajanja. Tukaj se odvijajo umetniški dogodki, glasbeni nastopi in izobraževanja. Grad Khislstein, s pestro zgodovino in številnimi preobrazbami, danes gosti Gorenjski muzej in Letno gledališče Khislstein. Plečnikovo stopnišče, arkade in vodnjak, delo Jožeta Plečnika, so pomemben del mestne arhitekturne dediščine. Stopnišče in vodnjak se nahajata na vrhu Vodopivčeve ulice in dodajata estetski in funkcionalni element mestnemu okolju. Pungert je zgodovinski obrambni stolp iz 16. stoletja, ki se nahaja na koncu skalnega pomola. Tukaj se ohranja tudi gotska cerkev sv. Boštjana, Fabijana in Roka, ki je bila zgrajena med izbruhom kuge v 15. stoletju. Rovi pod starim Kranjem predstavljajo podzemno mrežo, ki je bila zgrajena med 2. svetovno vojno kot zaklonišče.

  •  
    Glavni trg.
  •  
    Prešernovo gledališče.
  •  
    Grad Khislstein. Ime nosi po družini Khisl, ki ga je kupila v drugi polovici 16. stoletja.
  •  
    Cerkev sv. Kancijana z razgledno ploščadjo na zvoniku.
  •  
    Stolp Škrlovec in Layerjeva hiša.
  •  
    Kranj se dviguje nad 30 metrov globokim kanjonom reke Kokre. Gre za drugi najvišji mestni kanjon v Evropi.
  •  
    Na Pungertu najdemo danes še edini v celoti ohranjen srednjeveški obrambni stolp iz 16. stoletja.
  •  
    Med kugo v 15. stoletju so na Pungertu zgradili cerkev sv. Boštjana, Fabijana in Roka, posvečeno zaščitnikom pred to boleznijo.
  •  
    Prešernova hiša, v njej je od leta 1846 do 1849 prebival slovenski pesnik France Prešeren, 8. februarja 1964 pa se je v njej odprl spominski muzej.
  •  
    V Prešernovem gaju med drugim najdemo nagrobnik Franceta Prešerna, Simona Jenka ter spomenik bazoviškim žrtvam.
  •  
    Nagrobni spomenik Francetu Prešernu v Prešernovem gaju.
  •  
    V Layerjevi hiši je na prehodu iz 18. v 19. stoletje živel slovenski slikar Leopold Layer.
  •  
    Kovačnica - podjetniški inkubator Kranj je svoje prostore v mestnem jedru odprl oktobra 2022.
  •  
    Gimnazija Kranj je bila prva gimnazija v Sloveniji, ki je vpeljala slovenski jezik kot poučevalni jezik.

Okolje in trajnost

uredi

Kranj nosi naziv evropska destinacija odličnosti 2023 s poudarkom na trajnostnem turizmu.[5] Kranj, ki se osredotoča na trajnostni, zelen in pameten razvoj mesta, je Evropska komisija uvrstila tudi v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030, skupaj z Ljubljano in Velenjem[6]. Ponaša se tudi s platinastim znakom Slovenia Green Destination, kar ga uvršča med 5 najbolj trajnostno ozaveščenih turističnih mest v Sloveniji.[7]

Šport

uredi

Kranj, mesto z bogato športno tradicijo, se lahko pohvali z izjemnimi športniki in športnimi dogodki, ki so zaznamovali tako lokalno kot tudi mednarodno športno sceno[8]. V mestu je 167 športnih in rekreacijskih objektov, med katerimi izstopajo:

V Kranju deluje več kot 200 športnih društev, ki zagotavljajo prostor za razvoj talentov in ljubiteljev športa.

Kranjske športnice in športniki

uredi

Ekipni šport

uredi

Individualni športi

uredi
Olimpijski nastopi
uredi

Pred letom 1991: Majda Ankele in Slava Zupančič (alpsko smučanje), Brane Benedik, Tomaž Dolar, Bojan Globočnik, Marjan Mesec, Bogdan Norčič in Ivo Zupan (smučarski skoki), Ivo Čarman, Maksi Jelenc, Milena Kordež in Roman Seljak (smučarski tek), Janez Gorjanc (nordijska kombinacija), Vlado Brinovec, Borut Petrič in Darjan Petrič (plavanje).

Medalja na olimpijskih igrah
uredi

Pred letom 1991: Alenka Cuderman (rokomet), Matjaž Zupan (smučarski skoki)

Medalja na svetovnih prvenstvih
uredi
Medalja na evropskih prvenstvih
uredi
Športniki pred letom 1991
uredi
Častni občani Mestne občine Kranj
uredi

Izobraževanje

uredi

Izobraževalne ustanove v Kranju

uredi
OSNOVNE ŠOLE[9] GIMNAZIJI, SREDNJE IN VIŠJE ŠOLE VISOKE ŠOLE IN FAKULTETE
Osnovna šola Orehek Kranj s podružnico Mavčiče Gimnazija Kranj Fakulteta za organizacijske vede
Osnovna šola Simona Jenka Kranj, s podružnicama Trstenik in Goriče Gimnazija Franceta Prešerna Fakulteta za državne in evropske študije
Osnovna šola Staneta Žagarja Kranj Šolski center Kranj Evropska pravna fakulteta
Osnovna šola Predoslje Kranj Strokovna gimnazija Visoka šola za gradbeno inženirstvo Kranj
Osnovna šola Stražišče Kranj s podružnicami Žabnica, Besnica in Podblica Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola Kranj Visoka šola za trajnostni razvoj
Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj s podružnico Kokrica Srednja tehniška šola
Osnovna šola Jakoba Aljaža Kranj B&B srednja šola – ekonomski in logistični tehnik
Osnovna šola Matije Čopa Kranj Šolski center Kranj, višja strokovna šola
Osnovna šola Helene Puhar – šola s prilagojenim programom EDC, višja strokovna šola
Osnovna šola Janeza Puharja Kranj - Center s podružnico Primskovo B&B višja strokovna šola
Glasbena šola Kranj

Ljudska univerza Kranj

uredi

Ljudska univerza Kranj je visokokakovostno izobraževalno središče za odrasle. Ponujajo formalno izobrazbo, razvoj kompetenc (komunikacija, tuji jeziki, digitalna znanja, socialne veščine) in podporo pri gradnji kariere, osebni rasti in samozavesti. Lokalni skupnosti nudijo najboljše vseživljenjsko učenje in spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje.

Častni meščani

uredi

Naziv častni meščan ali občan se najpogosteje podeli za izjemne dosežke v gospodarstvu, znanosti, umetnosti, kulturi, športu in humanitarnih ali drugih dejavnostih, ki pomembno prispevajo k razvoju in ugledu mesta doma in v tujini. Podeli ga Mestni svet Mestne občine Kranj.[10]

Mednarodno sodelovanje

uredi

Pobratena in prijateljska mesta

uredi

Kranj je že od konca petdesetih let 20. stoletja aktivno vključen v mednarodno mreženje, izmenjuje izkušnje in dobre prakse ter spodbuja raznolikost in razvoj mesta.

Pobratena mesta[11] Prijateljska mesta

Dan mednarodnega povezovanja

uredi

Kranj je ob mednarodnem dnevu povezovanja gostil župane in predstavnike pobratenih in prijateljskih mest. Osrednji del dogodka je bila konferenca "Think Green, Go Sustainable,"[12] kjer je Kranj predstavil svoje trajnostne prakse. Lučka Kajfež Bogataj je poudarila pomembnost ukrepov za doseganje podnebne nevtralnosti. Kranj, ki je vključen v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 in ima naziv evropska destinacija odličnosti 2023, je predstavil trajnostne pristope v turizmu, mobilnosti in krožnem gospodarstvu. Konferenca se je zaključila z izmenjavo mednarodnih primerov trajnostnih praks. Ta dogodek postaja tradicionalen del prizadevanja Kranja za promocijo trajnostnega razvoja in mednarodnega sodelovanja.

Pot Prešernovih sodobnikov v parku La Ciotat

uredi

Ena izmed najnovejših kulturnih pridobitev, ki simbolizira pomembnost mednarodnega sodelovanja, je Pot Prešernovih sodobnikov v Parku La Ciotat[13]. Ta pot, s kipi Franceta Prešerna in njegovih sodobnikov, je začela nastajati jeseni 2021, ko je Slovenija predsedovala Svetu EU. Simbolizira zavezanost mednarodnemu sodelovanju in je ključen del njihovih prizadevanj na tem področju.

Župani Kranja

uredi

Župani Mestne občine Kranj (ali župani Kranja):[14]

  • Natalis Pagliaruzzi, 1797–1832
  • Konrad Lokar, 1850–1857
  • Jakob Jalen, 1857–1861
  • Konrad Lokar, 1861–1865
  • Sebastjan Šavnik, 1865–1866
  • Matej Pirc, 1866–1869
  • Sebastjan Šavnik, 1869–1872
  • Leopold Jugovic, 1872–1874
  • Karel Šavnik, 1874–1911
  • Ferdinand Polak, 1911–1921
  • Ciril Pirc, 1921–1936
  • Josip Tajnik, 1936–1936
  • Karol Česen, 1936–1941
  • Herbert Markgraf, 1941–1942*
  • Kurt Decker, 1942–1943*
  • Frideric Mörth, 1943–1945*
  • Rudolf Hlebš, 1945–1947
  • Marjan Brilly, 1947–1947
  • Mara Ogrizek, 1947–1948
  • Andrej Brovč, 1948–1952
  • Cene Beznik, 1952–1953
  • Vinko Hafner, 1953–1958
  • Franc Puhar, 1958–1961
  • Ivo Šefic, 1961–1961
  • Jože Mihelič, 1961–1963
  • Martin Košir, 1963–1967
  • Slavko Zalokar, 1967–1974
  • Tone Volčič, 1974–1978
  • Stane Božič, 1978–1982
  • Ivan Cvar, 1982–1986
  • Ivan Torkar, 1986–1990
  • Vitomir Gros, 1990–1998
  • Mohor Bogataj, 1998–2006
  • Damijan Perne 2006–2010
  • Mohor Bogataj 2010–2014
  • Boštjan Trilar 2014–2018
  • Matjaž Rakovec 2018–
*župani v času nemške zasedbe

Viri

uredi
  • Žontar, Josip (1939). Zgodovina mesta Kranja. Muzejsko društvo za Slovenijo.
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.

Sklici

uredi
  1. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 13. septembra 2024.
  2. ↑ »O Upravni enoti Kranj | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  3. ↑ »Kranj na kratko · Mestna občina Kranj«. www.kranj.si. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  4. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Kranj (2024): 37.802, Celje (2024): 37.727.
  5. ↑ »Kranj - zmagovalec tekmovanja Evropska destinacija odličnosti 2023«. slovenia.representation.ec.europa.eu. Pridobljeno 26. septembra 2023.
  6. ↑ »Kranj, Ljubljana in Velenje med 100 podnebno nevtralnimi in pametnimi mesti v EU do 2030«. slovenia.representation.ec.europa.eu. Pridobljeno 26. septembra 2023.
  7. ↑ »Trajnostni Kranj - Visit Kranj - Zelena destinacija«. Visit Kranj. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  8. ↑ »Domov | Zavod za šport Kranj«. www.zsport-kranj.si. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  9. ↑ »Izobraževanje Kranj. Predstavitev Področja. · Mestna občina Kranj«. www.kranj.si. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  10. ↑ »Častni meščani · Mestna občina Kranj«. www.kranj.si. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  11. ↑ »Mednarodno sodelovanje · Mestna občina Kranj«. www.kranj.si. Pridobljeno 26. septembra 2023.
  12. ↑ »Mednarodno konferenco MOK spremljali predstavniki iz enajstih držav · Mestna občina Kranj«. www.kranj.si. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  13. ↑ »POT PREŠERNOVIH SODOBNIKOV V PARKU LA CIOTAT · Mestna občina Kranj«. www.kranj.si. Pridobljeno 27. septembra 2023.
  14. ↑ »Vsi kranjski župani · Mestna občina Kranj«. www.kranj.si. Pridobljeno 27. septembra 2023.

Zunanje povezave

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kranj.
 
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Kranj
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kranj&oldid=6414364«