Boris Paternu

Boris Paternu, slovenski literarni zgodovinar in teoretik, * 5. junij 1926, Predgrad, † 26. november 2021, Trst.[3][4][5]

Boris Paternu
Portret
Rojstvo5. junij 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1]
Predgrad
Smrt26. november 2021({{padleft:2021|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[2] (95 let)
Trst[2]
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Poklicliterarni zgodovinar, literarni teoretik, urednik, slavist
ZakonciMarija Pirjevec
OtrociMarko Paternu
Uroš Paternu
PodpisBoris Paternu podpis.jpg

ŽivljenjeUredi

Kot gimnazijec je deloval v NOB. Leta 1951 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, leta 1960 pa tam doktoriral s tezo Idejno in estetsko teoretično izhodišče realizma v Levstikovi literarni kritiki (v knjigi pod naslovovm Estetske osnove Levstikove literarne kritike, 1962). Na Filozofski fakulteti je predaval od leta 1961, od leta 1972 kot redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Leta 1979 je bil izvoljen za doopisnega, leta 1985 pa za rednega člana SAZU. S predavanji je gostoval na tujih univerzah, največkrat v Celovcu in Trstu. Leta 1979 je zasnoval simpozij Obdobja v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi in bil v letih 1979, 1980, 1981, 1986 in 1995 njegov predsednik. Leta 1966 je postal sourednik Slavistične revije, od leta 1987 do leta 1991 je bil član glavnega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije, od leta 1990 do leta 1992 pa član uredniškega odbora nove izdaje Brižinskih spomenikov. Upokojil se je leta 1994.

Najprej se je ukvarjal s pripovedništvom 19. stoletja in začetki literarne kritike. Vodil je skupinsko raziskavo povojne literature (Slovenska književnost 1945−1965, I-II), v njenem sklopu je z generacijskega vidika obdelal liriko. V razpravah je obravnaval smeri in sloge slovenske književnosti od reformacije do sodobnosti. Podrobno se je ukvarjal s Prešernom. Vodil je raziskavo o pesništvu upora iz obdobja 1941−1945 in uredil antološko izdajo v štirih knjigah. Literarno zgodovino je prenavljal s postopki imanentne interpretacije ter pozneje sprejemal pobude modernih teoretičnih in metodoloških smeri. Tematsko in jezikovno-stilno obravnavo literarnih del in avtorskih opusov je združeval s strukturnimi in recepcijskimi vidiki v integralno interpretacijo. V literarni zgodovini je raziskoval časovne oziroma obdobne sloge. Prizadeval si je pojasniti evolucijsko dinamiko slovenske literature, zlasti poezije, in v njej odkriti značilne tipološke poteze. Ob tem je teoretično in metodološko utemeljeval svoje poglede in dognanja. Uredil je antologijo slovenske poezije v makedonščini Slovenečka poezija (1972) in dvojezično antologijo Na zeleni strehi vetra − Auf dem grünen Dach des Windes (1980), pa tudi antologije s spremnimi razpravami.

PriznanjaUredi

  • Kidričeva nagrada za znanost (1981)
  • srebrni častni znak svobode RS (1996)
  • Župančičeva nagrada mesta Ljubljane (skupinsko, 1981)
  • nagrada vstaje slovenskega naroda (1987)
  • zaslužni profesor ljubljanske univerze (1994)
  • ambasadorja RS v znanosti (1996)
  • častni član Slavističnega društva Slovenije
  • častni meščan Kranja (2006)
  • častni doktor (1986)

Bibliografija knjigUredi

  • Slovenska literarna kritika pred Levstikom (1960)
  • Estetske osnove Levstikove literarne kritike (1962)
  • Pogledi na slovensko književnost, I–II (1974)
  • France Prešeren in njegovo pesniško delo, I-II (1976, 1977)
  • Na zeleni strehi vetra / Auf dem Grünen Dach der Windes (antologija, urednik, 1980)
  • Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura (1988) (COBISS)
  • Janko Kersnik: Kmetske slike (1989) (COBISS)
  • Obdobja in slogi v slovenski književnosti (1989) (COBISS)
  • Modeli slovenske literarne kritike (1989) (COBISS)
  • Brižinski spomeniki. 2. pregledana izdaja (1993) (COBISS)
  • Razpotja slovenske proze (1993) (COBISS)
  • France Prešeren 1800−1849 (1994) (COBISS)
  • Pesmi od tam, kjer se je smrt utrudila do smrti. Slovenske zaporniške in taborniške pesmi iz vojnih let 1941−1945 (1995) (COBISS)
  • Slovensko pesništvo upora 1941−1945, 1–4 (1987–1997) (COBISS)
  • Od ekspresionizma do postmoderne: Študije o slovenskem pesništvu in jeziku (1999)
  • Književne študije, 1–3 (2001, 2006, 2010)
  • Premisleki o književnosti in jeziku (2016)

Dela o Borisu PaternujuUredi

  • Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Knj. 34−41. Ljubljana: SAZU.
  • Jože Munda: Bibliografija Borisa Paternuja: ob šestdesetletnici. Slavistična revija 34/3 (1986). (COBISS)
  • Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani: 1919−1989. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989.
  • Luc Menaše: Svetovni biografski leksikon. Ljubljana: Mihelač, 1994. (COBISS)
  • Univerza v Ljubljani: biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. Ljubljana: Univerza, 1995.
  • Marko Juvan: Paternujev most med klasiko in modernostjo (2006)
  • Marko Juvan: In memoriam: Boris Paternu (1926–2021). Dnevnik 1. dec. 2021.

SkliciUredi

  1. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Poslovil se je literarni zgodovinar Boris PaternuRadiotelevizija Slovenija.
  3. "Poslovil se je literarni zgodovinar Boris Paternu". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-11-26.
  4. "Umrl akademik Boris Paternu". www.sazu.si (angleščina). Pridobljeno dne 2021-11-26.
  5. "Umrl prešernoslovec Boris Paternu". zurnal24.si. Pridobljeno dne 2021-11-26.

Glej tudiUredi