Ljubo Sirc
Ljubo Sirc, CBE, slovenski in britanski ekonomist, * 19. april 1920, Kranj, † 1. december 2016.[1]
| Ljubo Sirc | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 19. april 1920 Kranj |
| Smrt | 1. december 2016 (96 let) |
| Narodnost |  slovenska |
| Državljanstvo |  Slovenija Združeno kraljestvo.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija |
| Poklic | ekonomist, politik, partizan, izgnanec |
| Poznan po | ustanovitelj inštituta Centre for Research into Communist Economies (CRCE) |
| Zakonci | Sue |
| Starši | Franjo Sirc Zdenka Sirc |
| Sorodniki | Nadia (hči) |
ŽivljenjeUredi
Ljubo Sirc se je 19. aprila 1920 rodil očetu Franju in materi Zdenki.[2] Oče Franjo je bil predvsem v tridesetih letih 20. stoletja eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov.[3] Po maturi v Kranju je Sirc v Ljubljani študiral pravo, že zelo zgodaj pa ga je pričela zanimati tudi ekonomija.[4] Ob nemški okupaciji je družina iz Kranja zbežala v Ljubljano, saj je Sirčevim grozila izselitev v Srbijo,[4] obenem pa je družina ostala skoraj brez premoženja.[5] Med okupacijo je bil Sirc aktiven v odporniški skupini Stara pravda, ki je bila nekaj časa del Osvobodilne fronte, in ki jo je vodil Črtomir Nagode.[4] Po izključitvi Stare pravde iz Osvobodilne fronte je Sirc odšel v Švico in tam iskal stik z zavezniki.[4] Sirc je nato sodeloval v bojih Pete prekomorske brigade in v artileriji VII. korpusa.[6]
Po vojni je družina Sirc zašla v nemilost pri tedanjih komunističnih oblasteh. Ljubo Sirc si je prizadeval za obnovitev večstrankarstva, zaradi česar je komunističnim oblastem postal politično sumljiv.[4] Z očetom Franjom sta bila leta 1947 aretirana in sta bila še istega leta obsojena v tim. Nagodetovem procesu.[6] Oče je bil sprva obsojen na 10 let zapora s prisilnim delom (kasneje pa zaradi bolezni predčasno izpuščen), Ljubo pa sprva na smrt, a je bila kazen spremenjena na 20 let strogega zapora s prisilnim delom.[5] V zaporu je preživel sedem let in pol. Leta 1954 je bil sicer izpuščen iz zapora, a zanj v Jugoslaviji ni bilo ne dela in ne prihodnosti, zato je že leta 1955 preko Italije zbežal v Združeno kraljestvo.[6][7] Leta 1961 je na Univerzi v Fribourgu v Švici doktoriral iz ekonomije, nato pa predaval ekonomijo v Bangladešu in nato v Glasgowu.[6] Oženil se je Sue, ki jo je spoznal na univerzi na Škotskem,[7] v zakonu pa se jima je rodila hčer Nadia.[8] Leta 1983 je ustanovil in nato dolga leta vodil londonski inštitut za preučevanje komunističnih gospodarstev (CRCE ali Centre for Research into Communist Economies; od leta 1996 Centre for Research into Post-communist Economies[9]).[6]
Sirc se je v Slovenijo vrnil šele leta 1989.[7] Vrhovno sodišče Republike Slovenije je leta 1991 razveljavilo sodbo iz Nagodetovega procesa.[6] Leta 1992 je kot član LDS kandidiral na predsedniških volitvah, vendar je pri tem šlo predvsem za liberalno-demokratski politični manever, Sirc pa je nato v predvolilnem boju ostal sam in brez podpore ter bil na volitvah poražen.[10]
Po padcu socialističnega režima je dobil le manjšo odškodnino za nacionalizirano premoženje in si je vrsto let neuspešno prizadeval za izplačilo večje odškodnine.[10] Med ekonomisti v postsocialističnih deželah je do zadnjega užival velik ugled, zlasti med liberalno usmerjenimi.[8] Proti koncu svojega življenja, je živel v Veliki Britaniji in v Sloveniji.[8] Leta 2004 je bil med pobudniki ustanovitve konservativno-liberalnega civilno-družbenega združenja Zbor za republiko.[11] Od leta 2008 do leta 2010 je sodeloval kot predavatelj na Liberty Seminars v organizaciji društva Svetilnik.[12] Leta 2010 pa se je včlanil v Slovensko demokratsko stranko.[13]
DosežkiUredi
- Ustanovitelj in predstojnik londonskega inštituta, ki se imenuje Center za raziskavo komunističnih gospodarstev (CRCE; danes Centre for Research into Post-communist Economies)
- Kandidatura 1992 za predsednika Republike Slovenije
- Avtor več knjig o mednarodni ekonomiji
PriznanjaUredi
- Prejemnik visokega odlikovanja in priznanja Združenega kraljestva CBE (komtur viteškega reda), ki mu ga je za njegovo življenjsko delo podelila kraljica Elizabeta II.[14]
- Zavrnil je zlati znak svobode, ki mu ga je nameraval podeliti Janez Drnovšek.[10]
Opombe in skliciUredi
- ↑ "V 97. letu starosti je umrl Ljubo Sirc". MMC RTV-SLO. 1.12.2016. Pridobljeno dne 2.12.2016.
- ↑ Gorenjci.si
- ↑ Lazarević, Ž. (2009). 372.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Košnjek, J. (2010). 6.
- ↑ 5,0 5,1 Lazarević, Ž. (2009). 372-373.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 Sirc, L. (1996). Zadnja platnica.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 Košnjek, J. (2010). 7.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 Košnjek, J. (2010). 9.
- ↑ Spletna stran CRCE (pridobljeno 12.03.2011
- ↑ 10,0 10,1 10,2 Košnjek, J. (2010). 8.
- ↑ "Zbor za republiko". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-02-12. Pridobljeno dne 2011-03-12.
- ↑ "Liberty-seminars.com". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-12-21. Pridobljeno dne 2012-04-01.
- ↑ Demokracija.si
- ↑ Naša luč. Julij–avgust 2010, letnik 59, š tevilka 7–8. Str. 16.
ViriUredi
- Košnjek Jože (2010). Dr. Ljubo Sirc: Kranjčan z dvema domovinama: Stari Kranj postaja puščava. Iz: Gorenjski glas, leto XI, maj 2010, št. 4
- Lazarević, Žarko (2009). Plasti prostora in časa: Iz gospodarske zgodovine Slovenije v prvi polovici 20. Stoletja. Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino.
- Sirc, Ljubo (1996). Iščemo podjetnike: zgodba o premajhnem uspehu v Sloveniji. Ljubljana, Gospodarski vestnik.
- Naša luč. Julij–avgust 2010, letnik 59, š tevilka 7–8. Str. 16.
Zunanje povezaveUredi
- Gorenjski glas, Letopis, dr. Ljubo Sirc od dne september 2022[slepa povezava]