Pulj
Pulj (hrvaško Pula - tudi v večini Drugih jezikov; italijansko Pola, istriotsko/istrsko-beneško: Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 60.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta in upravno spada v Istrsko županijo (avtomobilska registrska oznaka za področje celotne istrske županije je PU). Pulj je največje mesto županije in nekaterih uradov Istrske županije (uradni županijski sedež je sicer v Pazinu), Univerze Juraja Dobrile, Istrskega narodnega kazališta (gledališča), luške kapitanije (Lučka kapetanija Pula) za hrvaško Istro in drugotni (konkatedralni) sedež rimskokatoliške Poreško-Puljske škofije.
Pulj Pula | |||
---|---|---|---|
Mesto in občina | |||
Pulj | |||
| |||
Koordinati: 44°52′30″N 13°51′00″E / 44.87500°N 13.85000°E | |||
Država | ![]() | ||
Županija | ![]() | ||
Upravljanje | |||
• župan | Filip Zoričić (neodvisen) | ||
• zavetnik mesta | Sveti Tomaž | ||
Površina | |||
• Skupno | 51,65 km2 | ||
Nadm. višina | 30 m | ||
Prebivalstvo (2011) | |||
• Skupno | 57.460 | ||
• Gostota | 1.100 preb./km2 | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
Poštna številka | 52100 Pula | ||
Omrežna skupina | +385 (0) 52 | ||
Avtomobilska oznaka | PU | ||
Spletna stran | [www.pula.hr www.pula.hr] |
Leži na jugu istrskega polotoka, v dobro zaščitenem zalivu, kjer je mdr. znana puljska ladjedelnica Uljanik.
Pulj je ena od občin, kjer živijo pripadniki avtohtone? slovenske manjšine v Istri.
EtimologijaUredi
Italijansko ime Pola izhaja iz rimskega imena Provincia Iulia Pola Polentia Herculanea.
Opis in znamenitostiUredi
Pulj je znan po svojem blagem podnebju, mirnem morju in lepi naravi. Mesto ima dolgo tradicijo vinarstva, ribištva, tranzitne luke, ladjedelništva in turizma. Pulj je administrativno središče Istre že od rimskih časov.
Mesto je poznano po dokaj ohranjenih rimskih zgradbah, od katerih je najbolj znan amfiteater Arena iz prvega stoletja, ki je šesti po velikosti na svetu in eden najbolje ohranjenih.
ZgodovinaUredi
Od leta 1859 do razpada avstro-ogrske monarhije 1918 je bil Pulj glavno pristanišče avstro-ogrske vojne mornarice, hkrati pa tudi pomembna ladjedelnica, v katerih so gradili avstrijske vojne ladje.
DemografijaUredi
Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
3628 | 10601 | 25390 | 31498 | 36143 | 59498 | 38591 | 44219 | 20812 | 28259 | 37099 | 47156 | 56153 | 62378 | 58594 |
Mesto v ožjem področju šteje 67.000 prebivalcev, bližnja okoliška področja pa naseljuje še dodatnih 40.000 ljudi, kar predstavlja večino istrskega prebivalstvata, tako da spada tudi med največja hrvaška mesta.
SkliciUredi
ViriUredi
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
- Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.