Anglosaška kronika
Anglosaška kronika je zbirka kronik v stari angleščini, ki opisujejo zgodovino Anglosasov.
Izvirni rokopis Kronike je nastal konec 9. stoletja, verjetno v Wessexu, med vladavino Alfreda Velikega (vladal 871–899). Njena vsebina, ki je vključevala vire, ki so danes sicer izgubljeni že iz 7. stoletja, je znana kot skupna zaloga kronike.[2] Iz tega izvirnika so naredili več kopij in jih nato razdelili samostanom po vsej Angliji, kjer so jih posodobili, delno neodvisno. Ti rokopisi so skupaj znani kot Anglosaška kronika. Skoraj vse gradivo v Kroniki je v obliki letopisov, po letih; najzgodnejši je datiran v 60 pr. n. št. (datum v analih za Cezarjev vdor v Britanijo). V enem primeru se je leta 1154 Kronika še vedno aktivno posodabljala.
Devet rokopisov Kronike, od katerih nobeden ni original, je ohranjenih v celoti ali delno. Sedem jih hrani Britanska knjižnica, eno v Bodleianova knjižnica v Oxfordu, najstarejše pa v Parker Library na kolidžu Corpus Christi v Cambridgeu. Zdi se, da se je najstarejše začelo pisati proti koncu Alfredove vladavine, medtem ko je bilo najnovejše prepisano v opatiji Peterborough po požaru v tem samostanu leta 1116. Nekatere kasnejše srednjeveške kronike, ki izhajajo iz izgubljenih rokopisov, prispevajo občasne nadaljnje namige glede gradiva kronike.
Tako zaradi tega, ker večina informacij, podanih v Kroniki, ni zapisanih drugje, kot tudi zaradi razmeroma jasnega kronološkega okvira, ki ga nudi za razumevanje dogodkov, je Kronika med najvplivnejšimi zgodovinskimi viri za Anglijo med propadom rimske oblasti in desetletji po Normanskem osvajanju;[3] Nicholas Howe je to in Bedovo Cerkveno zgodovino angleškega ljudstva imenoval »dve veliki anglosaški deli zgodovine«. Poročila v Kroniki so po navadi zelo politizirana, pri čemer je bila navadni vir namenjen predvsem legitimizaciji dinastije in vladavine Alfreda Velikega. Primerjava med rokopisi Kronike in drugimi srednjeveškimi viri kaže, da so pisarji, ki so jih prepisovali ali dodajali, izpustili dogodke ali povedali njihove enostranske različice, kar je pogosto zagotovilo koristen vpogled v zgodnjesrednjeveško angleško politiko.
Rokopisi Chronicle so tudi pomembni viri za zgodovino angleškega jezika; zlasti v analih od leta 1131 dalje je poznejše Peterboroughško besedilo ključni dokaz za prehod iz standardnega staroangleškega knjižnega jezika v zgodnjo srednjo angleščino, ki vsebuje nekaj najzgodnejših znanih srednjeangleških besedil.[4]
SKlici uredi
Zunanje povezave uredi
- The Anglo-Saxon Chronicle at Project Gutenberg – Public domain copy.
- The Chronicle from The Cambridge History of English and American Literature, Volume I, 1907–21.
- XML Edition of the Anglo-Saxon Chronicle by Tony Jebson.
- Digital images of Anglo-Saxon Chronicle A
- Digital images of Anglo-Saxon Chronicle B, C, D & F
- Digital images of Anglo-Saxon Chronicle E
- Infographic on transmission of the Chronicle by Simon Keynes
- Published Wheelocke transcript of mostly-lost Anglo-Saxon Chronicle G
- Scans of introduction detached from Anglo-Saxon Chronicle G
- Scans of Anglo-Saxon Chronicle H
- Scans of Easter Table Chronicle (Anglo-Saxon Chronicle I, beginning at 135r)
- Several poems in versions of the Chronicle are edited, annotated and linked to digital images of their manuscript pages, with modern translations, in the Old English Poetry in Facsimile Project: https://oepoetryfacsimile.org