Odpre glavni meni
Dežele ZRN

Nemška zvezna dežela (nemško Bundesland, pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt. Dežel je trenutno šestnajst: Baden-Württemberg (št. 1 na zemljevidu), Bavarska (2), Berlin (3), Brandenburg (4), Bremen (5), Hamburg (6), Hessen (7), Mecklenburg-Predpomorjanska (8), Porenje - Pfalška (11), Posarje (12), Saška (13), Saška-Anhalt (14), Schleswig-Holstein (15), Severno Porenje-Vestfalija (10), Spodnja Saška (9), Turingija (16).

Vsebina

ZgodovinaUredi

Močna regionalna identiteta in strog federalizem sta značilnost vseh združenih nemških držav po letu 1871 z izjemo nacionalsocialističnega rajha. Nemško cesarstvo se je med 1871 in 1918 delilo na zvezne države, weimarska ustava pa je uvedla dežele. Po drugi svetovni vojni je ponovna vzpostavitev dežel za zavezniške okupacijske sile pomenila garancijo, da Nemčija ne bo razvila prevelike centralne moči.

Ob ustanovitvi Zvezne republike Nemčije leta 1949 je ta imela 11 dežel: Baden, Bavarska, Bremen, Hamburg, Hessen, Porenje - Pfalška, Schleswig-Holstein, Severno Porenje-Vestfalija, Spodnja Saška, Württemberg-Baden, Württemberg-Hohenzollern. Leta 1952 je z združitvijo dežel Württemberg-Baden in Württemberg-Hohenzollern nastala dežela Baden-Württemberg. Leta 1957 je bila k ZRN kot dežela priključeno od leta 1947 nominalno neodvisno Posarje. Po kolapsu Nemške demokratične republike leta 1990 so se k federaciji priključile t. i. "nove zvezne dežele" (Neue Bundesländer) Brandenburg, Mecklenburg-Predpomorjanska, Saška, Saška-Anhalt, Turingija in Berlin, ki je bil po zahodnonemški ustavi dežela že od leta 1949, a formalno tudi kasneje pod okupacijo zavezniških sil, dejansko pa pod kontrolo NDR (Vzhodni Berlin) in ZRN (Zahodni Berlin, brez deželnih pravic).

Ker nemška ustava dopušča spreminjanje deželnih meja, so žive razprave o novih delitvah in združitvah dežel. Največ podpore uživajo predlogi o združitvih mestnih dežel z zaledjem (Berlin z Brandenburgom, Bremen s Spodnjo Saško, Hamburg s Schleswig-Holsteinom), obstajajo pa tudi predlogi za drastično zmanjšanje števila dežel (na 9 ali celo 6). Med predlogi za ustanovitev novih dežel je najbolj znan predlog Frankovske za ločitev od Bavarske.

Pravni položajUredi

Nemški Temeljni zakon v sedmem poglavju določa tri vrste zakonodajnih področij: področja v izključni pristojnosti zveze, področja konkurirajoče pristojnosti zveze in dežel in vsa ostala področja, kjer velja izključna zakonodajna pristojnost dežel. Domneva se torej zakonodajna pristojnost dežel, vendar velja, da zvezno pravo prebija deželno. Značilna področja deželne pristojnosti so šolstvo, policija in organizacija sodstva. Dežele so po prevladujoči razlagi originalni subjekti mednarodnega prava, saj lahko sklepajo mednarodne pogodbe, v kolikor spadajo v področje deželnih pristojnosti in jih odobri zvezna vlada.

Dežele imajo zakonodajne organe, ki se navadno imenujejo deželni zbor (Landtag), razen v Berlinu (Dom odposlancev, Abgeordnetenhaus), Bremnu in Hamburgu (Mestni svet, Bürgerschaft), in se volijo na 4-5 let. Izvršilno oblast v deželi izvaja deželna vlada (Landesregierung), razen na Bavarskem in Saškem (državna vlada, Staatsregierung), Berlinu, Bremnu in Hamburgu (Senat, Senat), ki jo vodi ministrski predsednik (Ministerpräsident), razen v Berlinu (vladajoči župan, Regierender Bürgermeister), Bremnu in Hamburgu (predsednik senata, Senatspräsident).

Na zvezni ravni so dežele zastopane v Zveznem svetu, kjer imajo različno število glasov glede na število prebivalcev.

Upravna delitev deželUredi

 
Navpična upravna zgradba Zvezne republike Nemčije


Dežele samostojno z deželnim pravom določajo svoje ožje upravne enote. T.i. površinske dežele (Flächenländer), tj. tiste, ki niso mestne dežele (Stadtstaaten: Berlin, Bremen in Hamburg) se delijo na podeželske (Landkreise) in mestne okraje (kreisfreie Städte), podeželski okraji pa se nadalje delijo na mesta (Städte) in občine (Gemeinden). Možne so tudi upravne enote, manjše od okrajev in večje od občin, ki so v bistvu povezave med občinami in se različno imenujejo.

Nekatere največje dežele (Baden-Württemberg, Bavarska, Hessen, Severno Porenje-Vestfalija, Saška) poznajo upravno raven, višjo od okrajev, t. i. vladna okrožja (Regierungsbezirke).

Pregled zveznih deželUredi

Grb Zvezna dežela Dežela od Predsednik vlade Površina (km²) Preb. (mio)
Preb. na km² Prestolnica
  Baden-Württemberg 1952 Winfried Kretschmann (Bündnis 90/Die Grünen) 35.752 10,739 300 Stuttgart
Bavarska 1949 Markus Söder (CSU) 70.552 12,488 177 München
  Berlin 1990 Michael Müller (SPD) 892 3.395 3.807
  Brandenburg 1990 Dietmar Woidke (SPD) 29.479 2,559 87 Potsdam
  Bremen 1949 Jens Böhrnsen (SPD) 404 0,663 1.641 Bremen (de facto)
  Hamburg 1949 Peter Tschentscher (SPD) 755 1,774 2.309
  Hessen 1949 Volker Bouffier (CDU) 21.115 6,075 289 Wiesbaden
  Mecklenburg-Predpomorjanska 1990 Erwin Sellering (SPD) 23.180 1,707 74 Schwerin
  Spodnja Saška 1949 Stephan Weil (SPD) 47.624 7,997 168 Hannover
  Severno Porenje-Vestfalija 1949 Armin Laschet (CDU) 34.085 18,029 530 Düsseldorf
  Porenje - Pfalška 1949 Malu Dreyer (SPD) 19.853 4,053 204 Mainz
  Posarje 1957 Tobias Hans (CDU) 2.569 1,050 409 Saarbrücken
  Saška 1990 Stanislaw Tillich (CDU) 18.416 4,250 232 Dresden
  Saška-Anhalt 1990 Reiner Haseloff (CDU) 20.446 2,470 121 Magdeburg
  Schleswig-Holstein 1949 Torsten Albig (SPD) 15.799 2,833 179 Kiel
  Turingija 1990 Christine Lieberknecht (CDU) 16.172 2,335 144 Erfurt
   Nemčija Angela Merkel (CDU) 357.093 82,438 231 Berlin

LinksUredi