Sveti Elevterij, papež (in mučenec glej: Ocena) Rimskokatoliške cerkve, * 2. stoletje n. št., Nikopolis, (Epir, Grčija, Rimsko cesarstvo); † okoli 189, Rim. V Rimskokatoliški cerkvi god 26. maj.

Sveti Elevterij
Papež Elevterij
Pričetek papeževanja174
Konec papeževanja189
PredhodnikSoter
NaslednikViktor I.
Zaporedje13. papež
Osebni podatki
Rojen2. stoletje n. št.
Nikopolis, (Epir, Grčija, Rimsko cesarstvo)
Umrlokoli 189
Rim
(Italija, Rimsko cesarstvo,)
Etničnost-nacionalnostGrk
Staršioče Habundij [1]
Svetništvo
God26. maj
Častijo gaanglikanska skupnost
Pravoslavne Cerkve
luteranci
katoliška Cerkev
Razglasil ga jepredtridentinsko obdobje
Čaščenje prenehalood 1969 se ne časti več kot mučenec v Rimskokatoliški cerkvi

Življenjepis

uredi

Liber pontificalis piše o njem, da je bil Grk, doma iz Nikopolisa v Epiru. „Eleutherius” (Ελευθέριος) v grščini pomeni „Svobodoljuben”. V Rim je prišel skupaj z Anicetom; kot njegov diakon je sodeloval pri papeževem srečanju s škofom Polikarpom. Za Soterom je postal rimski škof. Kot papež se je moral spopadati z montanizmom, ki se je vse bolj širil in se skušal uveljaviti tudi na zahodu. [2]Uporabil je način dialoga, ki pa ni rodil zaželenih sadov. Vladal je od (okrog) 174 do (okrog) 189.

Pokristjanjenje Anglije

uredi

Liber pontificalis piše: “Na prošnjo britanskega kralja Lucija je papež Elevterij poslal blagovestnike, ki so tam uspešno delovali. [3] To poročilo je malo verjetno iz več razlogov:

  • V 2. stoletju je bila rimska oblast v Britaniji tako ukoreninjena, da tam ni mogel obstajati kralj, ki bi prosil pomoč od Elevterija. Isto tradicijo navaja tudi sv. Beda Častitljivi, prvi angleški cerkveni pisatelj (673-735); najbrž povzema zgodbo ravno iz zbirke Liber pontificalis.
  • Harnack meni, da bi morali namesto Brittanio brati Britio. Tako se namreč imenuje trdnjava pri Edesi, a kralj naj bi bil Lucij Elij Septim Megas Abgar IX., ki je bil zares krščanski kralj tedanje Sirije.
  • Po neki drugi teoriji pa naj bi omenjeni britanski Lucij ne bil kralj, ampak Lucij Artorij Kast(us), ki je ravno v tem času poveljeval rimski vojski v Britaniji. Pred tem je služboval v Palestini in Kampanji, kjer je mogel spoznati in sprejeti krščanstvo. Lucij se je imenoval dux (voditelj).

Smrt in češčenje

uredi

Po novejših odkritjih je papež Elevterij umrl 24. maja in je bil pokopan na Vatikanskem griču v Rimu blizu groba svetega Petra. Po starejšem izročilu so njegovo truplo prenesli v cerkev San Giovanni della Pigna, blizu Panteona v Rimu. Leta 1591 so njegove ostanke spet prenesli, in sicer v cerkev Santa Susanna na zahtevo Kamile Peretijeve (Camilla Peretti), sestre Siksta V.. Njegov god se obhaja kot neobvezni spomin 26. maja.

Ocena

uredi

V njegovem času je še divjalo preganjanje kristjanov pod cesarjem Markom Avrelijem (121-180) [4], ki pa je prenehalo za časa njegovega naslednika Komodija (180-192). Zato ni verjetno, da je umrl mučeniške smrti.

Opombe

uredi
  1. http://saints.sqpn.com/pope-saint-eleuterus/
  2. M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., str. 22.
  3. Bangha B.: Katolikus lexikon, I. zv. 527.
  4. http://sl.wikipedia.org/wiki/Mark_Avrelij
  • B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
  • A. Ender: Die Geschichte der Katholischen Kirche, Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
  • Gy. Goyau: A pápaság egyetemes története. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900.
  • Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922.
  • F. Rihar: Marija v zarji slave (Šmarnice), Družba svetega Mohorja v Celovcu 1909.
  • A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900.
  • M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.

Zunanje povezave

uredi

Glej tudi

uredi
Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Soter
Rimski škof
Papež

175–189
Naslednik: 
Viktor I.