Angleška državljanska vojna

Angleška državljanska vojna
	Del Vojna treh kraljestev
	; Zmaga parlamentarcev nad rojalisti v bitki pri Nasebyu, 14. junij 1645. Bitka je bila prelomna v angleški državljanski vojni.
Datum	22. avgust 1642 – 3. september 1651
Prizorišče	Anglija
Izid	Zmaga parlamentarcev; - usmrtitev kralja Karla I.; - izgon kralja Karla II.; - ustanovitev republike pod vodstvom Oliverja Cromwella
Udeleženci
Rojalisti ; kavalirji ; Škotska ; (2. in 3. drž. vojna) rojalisti; kovenanti angažiranci ; (2. drž. vojna); ; konfederatisti (1644–45, 1649–51)	Parlamentarci ; okrogloglavci ; kovenanti ; (1. drž. vojna) ; Commonwealth ; (3. drž. vojna)
Poveljniki in vodje
Karel I. ; Rupert Pfalški ; Karel II. ; Alexander Leslie (samo 2. drž. vojna) ; David Leslie	John Hampden ; John Pym ; Robert Devereux ; Thomas Fairfax ; Oliver Cromwell ; Alexander Leslie (1. drž. vojna)
Žrtve in izgube
50.700 mrtvih 83.467 ujetih	34.130 mrtvih 32.823 ujetih
	127.000 padlih zunaj bojev (vključno s 40.000 civilisti)

Angleška revolucija (ali tudi angleška državljanska vojna) označuje vrsto oboroženih spopadov in političnih nasprotij med zagovorniki pravic parlamenta (parlamentarci) ter vladajočo kraljevo rodbino oziroma zagovorniki njenih pravic (rojalisti).

Deli se na tri obdobja:

prva državljanska vojna (1642–46).
druga državljanska vojna (1648–49) – trajala je do obglavljenja Karla I.
tretja državljanska vojna (1649–51) – rojaliste je vodil Karel II.

Po izumrtju rodbine Tudor (Elizabeta I.) na angleškem prestolu je zavladala škotska plemiška rodbina Stuarti (Jakob I.) in tako je Škotska vstopila v personalno unijo z Anglijo. Preko naslednika Jakoba, Karla I., so se pojavili poskusi uvajanja absolutizma. Kmalu je vladar prišel v spor s parlamentom in vse močnejšo buržoazijo, saj se ni spoštovalo podedovane svoboščine angleškega plemstva in Cerkve iz leta 1215, katera jim je bila zagotovljena v Veliki listini svoboščin. Nasprotja so se zaostrila, ko je Karel I. zavrnil zahteve meščanstva izražene v listini Peticija pravic (Petition of rights). Leta 1629 je celo razpustil parlament, vlada pa je preganjala puritance (kalvinistični nasprotniki anglikanske cerkve) in izsiljevala davke brez dovoljenja parlamenta.

Boj za oblast v državi je leta 1642 pripeljal do spopada med kavalirji (pristaši kralja) in okrogloglavci (pristaši parlamenta), ki je prerasla v državljansko vojno in revolucijo, v kateri je – po reorganizaciji vojske – zmagal parlament (Oliver Cromwell). Cromwell je obračunal s pripadniki kraljeve stranke, razpustil zgornji dom parlamenta in razglasil republiko – Commonwealth. Zavladal je sam kot lord protektor (1653–1658) in v tem času je bil posebej uspešen na zunanjepolitičnem področju, kar se tiče angleško-nizozemskih vojn. Anglija je tako postala prva pomorska velesila v svetu.

Po njegovi smrti je zopet grozila državljanska vojna, saj sta buržoazija in plemstvo na prestol spet poklicala Stuarta (Karel II., Jakob II.), ki je zopet poskušal vladati absolutistično, zato sta kot posledica tega v parlamentu nastali dve politični stranki:

torijci: konservativci, predstavniki visokega plemstva, ki so si prizadevajo okrepiti kraljevo oblast; vezani na anglikansko cerkev in podeželje
vigi: zastopali so gospodarske interese in versko svobodo, predstavniki buržoazije in novega plemstva, želeli so podreditev kralja parlamentu

Leta 1688 je prišlo do slavne revolucije (brez krvi), v kateri so pregnali Jakoba II. in na prestol poklicali njegovega zeta Viljema Oranskega III. (nizozemski državni upravitelj), ki je podpisal Bill of rights (deklaracija pravic parlamenta), v kateri je imel parlament izključno pravico do obdavčenja in vzdrževanja vojske. Dopolni jo je z zakonom, s katerim je bila sodnikom zagotovljena zaščita pred kraljevim vmešavanjem, potrdil svobodo vere govora v parlamentu. Najvišjo zakonodajno oblast v državi je dobil parlament, kralj je obdržal izvršno, ločena je bila tudi sodna oblast.

Leta 1707 sta se Anglija in Škotska združili in nastala je Kraljevina Velika Britanija.

OpombeUredi

↑ Čeprav je zelo težko določiti število žrtev v vsaki vojni, je ocenjeno, da je konflikt v Angliji in Walesu v boju zahteval približno 85.000 žrtev, 127.000 padlih zunaj bojev (vključno s približno 40.000 civilisti) (osebje EB 2016b)

SkliciUredi

↑ ^1,0 ^1,1 Clodfelter, Micheal (2002). Warfare and Armed Conflicts: A Statistical Reference to Casualty and Other Figures 1500-1999. McFarland & Co. str. 52. ISBN 978-0-7864-1204-4.

Zunanje povezaveUredi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: angleška državljanska vojna

(v angleščini)

Studyingthepast.com An article about the English Civil War
Englishcivilwar.org News, comment and discussion about the English Civil War
Official website of the English Civil War Society Arhivirano 2008-06-25 na Wayback Machine.
History of the Rebellion and Civil Wars in England: Begun in the Year 1641 by Edward Hyde, 1st Earl of Clarendon (1717): Volume I, Part 1, Volume I, Part 2, Volume II, Part 1, Volume II, Part 2, Volume III, Part 1, Volume III, Part 2
The Life of Edward, Earl of Clarendon, in which is included a Continuation of his History of the Grand Rebellion by Edward Hyde, 1st Earl of Clarendon (Clarendon Press, 1827): Volume I, Volume II, Volume III
The Revolution Over the Revolution
Jack Goldstone’s Model and the English Civil WarPDF (103 KiB) by Brandon W Duke
This page has links to some transcriptions of contemporary documents concerning eastern England
A national Civil War chronology
Civil War chronology for Lincolnshire and its environs
Connected Histories Arhivirano 2012-04-06 na Wayback Machine.

[2] Čeprav je zelo težko določiti število žrtev v vsaki vojni, je ocenjeno, da je konflikt v Angliji in Walesu v boju zahteval približno 85.000 žrtev, 127.000 padlih zunaj bojev (vključno s približno 40.000 civilisti) (osebje EB 2016b)

[Clod-1] 1,0 ^1,1 Clodfelter, Micheal (2002). Warfare and Armed Conflicts: A Statistical Reference to Casualty and Other Figures 1500-1999. McFarland & Co. str. 52. ISBN 978-0-7864-1204-4.

[1]

[a]