Stoletna vojna
Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
| Stoletna vojna | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Obleganje Orleansa, Jules Eugène Lenepveu (romantična slika Ivane Orleanske). | |||||||||
| |||||||||
| Udeleženci | |||||||||
 Francija Kastilja Škotska Genova Majorca_as_King_of_Bohemia_and_Count_of_Luxembourg.svg){kind=small} Češka Aragonija Bretanja |
.svg){kind=small} Anglija Burgundija Bretanja Portugalska Navara Flandrija Hainaut Akvitanija Luksemburg Sveto rimsko cesarstvo | ||||||||
Trenutno ta vojna velja za najdaljšo vojno v zgodovini človeštva.
Vzroki za vojno
urediZgodovinski vpliv ima normanska osvojitev Anglije (911–1314), nato pa se pojavil tudi ozemeljski spor zaradi pokrajine Gaskonje, saj je bil gaskonjski vojvoda angleški kralj, hkrati pa tudi francoski vazal, toda odnosi med njim in tedanjim francoskim kraljem so bili zelo krhki, kar je oteževalo položaj francoskega kralja, saj je ta na vsak način skušal utrditi svoj položaj in vpliv v tej pokrajini. Položaj sta še otežila gospodarski spor okoli Flandrije, saj je bil flandrijski grof francoski vazal, prebivalci pa so bili mnogo bolj naklonjeni Angliji zaradi njihovega izvoza kakovostne volne, ki so jo potrebovali za lastno proizvodnjo sukna, temelja njihove tedanje gospodarstva, ter dinastični spor oziroma težnja angleškega kralja Edvarda III. po prevladi v Franciji, ker je menil, da je bila njegovi rodbini neupravičeno odvzeta oblast v Franciji, saj je bila njegova mati Izabela sestra zadnjega Kapetinga.
Povod za vojno
urediEdvard III. ni hotel priseči vazalne zvestobe svojemu seniorju, francoskemu kralju, poleg tega je skrival Roberta Artoiškega, ki je bil pri francoskem kralju v nemilosti.[1]
Potek vojne
urediVojna je potekala večinoma na francoskem ozemlju (Francozi so z Genovežani ter kasneje Kastilci večkrat plenili angleške obalne predele).Vse začetne pomembnejše bitke so dobili Angleži zaradi boljše vojaške taktike ter opreme. Nekatere izmed teh bitk so bile: Sluys (1340) (edina pomorska bitka, z namenom da so si Angleži zagotovili varno izkrcanje), Crecy (1346), Poitiers (1356) (v tej bitki so Angleži zajeli francoskega kralja in zanj zahtevali ogromno odškodnino), Agincourt (1415).
Vojna se je sunkovito preobrnila za nastopom Ivane Orleanske (1429–1430), saj je prepričala kralja, da je obranitev Francije njeno versko poslanstvo, zato ji je kralj zaupal poveljstvo vojsko, s katero ubrani Orleans. Zatem so jo ujeli Burgundci in jo izročili Angležem, ki so jo nato 30. maja 1431 zažgali na grmadi.[2]
Konec vojne
urediIzgon Angležev se je začel leta 1429 z deblokado Orleansa (Ivana Orleanska), nadaljeval pa z razpadom Angleško - Burgundskega zavezništva 1435. K popolnemu propadu podviga je prispeval tudi angleški kralj Ivan II., ki je kronično nesposobno najprej predal Francozom Maine, kasneje pa ni bil sposoben organizirati obrambe angleških provinc v Franciji.
V bitki pri Castillonu leta 1453 Francozi dokončno preženejo Angleže iz Francije, razen iz pristanišča Calais, ki je ostalo v rokah Angležev še celo stoletje.[3]
Posledice vojne so se kazale predvsem v okrepitvi položaja francoskega kralja ter poenotenju Francije, ki je postala močna kraljevina z rastočim gospodarstvom ter nenazadnje tudi v še poglobjenem srditem sovraštvu med Anglijo in Francijo. Stoletna vojna je tudi močno prispevala k naslednji vojni, ki se je vnela v Angliji in sicer k vojni dveh rož, ki je bila spopad rodbin Lancaster (rdeča roža) ter York (bela roža) ter se je končala leta 1485. Zmagala je rodbina Lancaster in tako postane novi angleški kralj Henrik VII.
Pomembne osebnosti
uredi| Kralj Edvard III | 1327–77 |
| Kralj Rihard II | 1377–99 |
| Kralj Henrik IV | 1399–1413 |
| Kralj Henrik V | 1413–22 |
| Kralj Henrik VI | 1422–61 |
| Edvard Črni Princ | 1330–76 |
| John of Gaunt, vojvoda Lancasterski | 1340–99 |
| John of Lancaster, 1. vojvoda Bedfordski | 1389–1435 |
| Henry of Grosmont, 1. vojvoda Lancasterski | 1306–61 |
| John Talbot, 1. grof Shrewsburyjski | 1384–1453 |
| Richard Plantagenet, 3. vojvoda Yorški | 1411–60 |
| Sir John Fastolf[4] | 1380–1459 |
| Kralj Filip VI. Srečni | 1328–50 |
| Kralj Ivan II. Dobri | 1350–64 |
| Kralj Karel V. Modri | 1364–80 |
| Ludvik I. Anjžujski | 1380–82 |
| Kralj Karel VI. Ljubljeni ali Nori | 1380–1422 |
| Kralj Karel VII. Zmagoviti | 1422–61 |
| Ivana Orleanska | 1412–31 |
| Jean de Dunois | 1403–68 |
| Gilles de Rais | 1404–40 |
| Bertrand du Guesclin | 1320–80 |
| Jean Bureau | 1390–1463 |
| La Hire | 1390–1443 |
| Filip Drzni, vojvoda Burgundije | 1363–1404 |
| Ivan Neustrašni, vojvoda Burgundije | 1404–19 |
| Filip Dobri, vojvoda Burgundije | 1419–67 |
Glej tudi
urediSklici
uredi- ↑ Sumption 1991, str. 184
- ↑ Davis 2003, str. ;76–80
- ↑ Grummitt 2008, str. 1
- ↑ »Sir John Fastolf«. Norwich: Norfolk Record Office. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2015. Pridobljeno 20. decembra 2012.
Viri
uredi- Davis, Paul K (2003). Besieged: 100 Great Sieges from Jericho to Sarajevo 2nd. Ed. Santa Barbara CA: Oxford University Press. ISBN 0-19-521930-9.
- Grummitt, David (2008). The Calais Garrison: War and Military Service in England, 1436–1558. Woodbridge: The Boydell Press. ISBN 978-1-84383-398-7.
- Sumption, Jonathan (1991). The Hundred Years War I: Trial by Battle. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. ISBN 0-8122-1655-5.
Zunanje povezave
uredi
- Stoletna vojna in zgodovina Navarre
- Časovni pregled Stoletne vojne Arhivirano 2013-09-27 na Wayback Machine.
 | Ta članek o vojaški zgodovini je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |