William Grover-Williams

William Grover-Williams, francosko-britanski dirkač Formule 1, * 16. januar 1903, Montrouge, Pariz, Francija, † pomlad 1945, Berlin, Tretji rajh.

William Grover-Williams
Portret
Rojstvo16. januar 1903({{padleft:1903|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1]
Montrouge
Smrt18. marec 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (42 let)
Koncentracijsko taborišče Sachsenhausen[d]
NarodnostZdruženo kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Britanec
Dirke za Veliko nagrado[2]
Leta aktivnosti1926 - 1936
Dirke29
MoštvaAutomobiles Ettore Bugatti, Automobiles Talbot
Zmage5
Stopničke7
Pole pozicije0
Najhitrejši krogi6
Prva dirkaVelika nagrada Provanse 1926
Prva zmagaVelika nagrada Francije 1928
Zadnja zmagaVelika nagrada Le Baule 1933
Zadnja dirkaVelika nagrada Monaka 1936

William Grover-Williams je pokojni francosko-britanski dirkač, ki je pred drugo svetovno vojno dosegel več zmag na pomembnejših evropskih dirkah za Veliko nagrado. Leta 1943 je bil kot vohun s strani Nemcev zajet in spomladi leta 1945 usmrčen.

Kariera

uredi

William Grover-Williams se je rodil 16. januarja 1903 v Montrougu, predmestju Pariza, angleškemu očetu in francoski materi. Ob izbruhu prve svetovne vojne se je družina preselila v Monako, kjer se je William zaposlil kot šofer. Poučen kot mehanik in fasciniran nad motoriziranimi vozili, je Grover-Williams kupil motocikel in z njim začel dirkaško kariero. Po vrnitvi v Pariz leta 1919 je delal kot šofer znanem irskemu umetniku Williamu Orpenu.

V sezoni 1926 se je začel z Bugattijem udeleževati francoskih dirk. Prvo zmago je dosegel v sezoni 1928, ko je zmagal na dirki za Veliko nagrado Francije. Zmago na dirki za Veliko nagrado Francije je ponovil tudi v naslednji sezoni 1929, ko je bila to edina evropska dirka najvišjega range Grandes Épreuves, ob tem pa še na prvi dirki za Veliko nagrado Monaka z dirkalnikom Bugatti 35B, kjer je premagal favoriziranega Rudolfa Caracciolo z Mecedesom.

V sezoni 1931 je skupaj s Cabertom Conellijem zmagal na prvenstveni dirki za Veliko nagrado Belgije, ob tem pa še na dirki za Veliko nagrado La Baule, na kateri je zmagal še v letih 1932 in 1933. Nato se je udeleževal dirk le še občasno do izbruha druge svetovne vojne, kjer je sodeloval v francoskem odporniškem gibanju skupaj z dirkačema Robertom Benoistom in Jeanom-Pierrom Wimillom, bil zajet in s strani Nemcev leta 1945 usmrčen v Berlinu.

Sklici

uredi

Zunanje povezave

uredi