Wikipedija

Papež Pij VI.

Papež Pij VI. (rojen kot Giovanni Angelico Braschi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 27. december 1717, Cesena, † 29. avgust 1799. Papež je bil med letoma 1775 in 1799.

Pij VI.
Portret
Začetek papeževanja15. februar 1775
Konec papeževanja29. avgust 1799 (24 let, 167 dni)
PredhodnikKlemen XIV.
NaslednikPij VII.
Redovi
Duhovniško posvečenje1755
Škofovsko posvečenje22. februar 1775
posvečevalec
Giovanni Francesco Albani
Povzdignjen v kardinala26. april 1773
Osebni podatki
RojstvoGiovanni Angelo Braschi
25. december 1717({{padleft:1717|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1][2][…]
Cesena[d], Papeška država
Smrt29. avgust 1799({{padleft:1799|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1][2][…] (81 let)
Valence, Francoska prva republika
Insignije
{{{coat_of_arms_alt}}}
Drugi papeži z imenom Pij
Catholic-hierarchy.org

ŽivljenjepisUredi

Leta 1755 je prejel duhovniško posvečenje. 26. aprila 1773 je bil povzdignjen v kardinala. 15. februarja 1775 je bil izvoljen za papeža in 22. februarja istega leta je prejel škofovsko posvečenje.

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja Jožefa II. poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v Gorici in Vipavi in 10. marca prispel v Ljubljano, kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa Karla Janeza grofa Herberštajna. 17. marca je prišel v Celje, 18. marca pa v Maribor, kjer je prenočil v mariborskem mestnem gradu pri grofu Henriku Adamu Brandisu. V papežev spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof Kobenzl, ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski pozdrav zbrani množici na Grajskem trgu. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti Gradcu. Iz Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. Grofova hči Marija Jožefa Brandis (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red Marijinih sester čudodelne svetinje.[5][6][7]

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.[8]

SkliciUredi

  1. ↑ 1,0 1,1 Encyclopedia of Popes — 2000.
  2. ↑ 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. ↑ Brockhaus Enzyklopädie
  4. ↑ SNAC — 2010.
  5. ↑ Stanko Lipovšek (urednik), Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor, Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.
  6. ↑ Franc Kovačič, Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928), Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.
  7. ↑ Metod Benedik, Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.
  8. ↑ Eva Demmerle, Habsburžani, Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.

ViriUredi

  • Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)
  • Golob, Berta: Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2015 (COBISS) ISBN 978 961 278 236 8
  • Demmerle, Eva: Habsburžani Ljubljana, Cankarjeva založba, 2013 (COBISS) ISBN 978 961 231 922 9
  • Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989, 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
  • Dr. Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Prof. Dr. Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933, 551 Seiten.
  • Piero Bargellini: L'anno santo nella Storia, nella Letteratura e nell'Arte, Vallecchi Firenze 1974.
  • J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, Achte verbesserte Auflage, G.m.b.H. Trier 1922.
  • August Franzen: Pregled povijesti Crkve, Preveo Josip Ritig, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (prema: A. Franzen: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, Drugo pregledano i popunjeno izdanje).
  • Bangha Béla S.J.: Katolikus lexikon, Budapest, A magyar kultúra kiadása 1932

Glej tudiUredi

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Klemen XIV. 		Papež
1775–1799 		Naslednik: 
Pij VII.
 

Ta članek o verski osebnosti je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.

Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Papež_Pij_VI.&oldid=5090549«