Francosko kraljestvo

Francosko kraljestvo
*Royaume de France* (francosko)
Francosko kraljestvo Royaume de France (francosko)
987–1792; 1792–1814: Government-in-exile; 1814–1815; 1815: Government-in-exile; 1815–1848;
	Zgoraj: Kraljevi prapor med vladanjem rodbine Valois; Spodaj: Kraljevi prapor med vladanjem Bourboncev Grb; (1589–1792)
	Geslo: Montjoie Saint Denis!; Oriflamme svetega Denisa!
	Himna: Marche Henri IV; (1590–1792, 1814–1830); "Koračnica Henrika IV."; La Parisienne; (1830–1848); "Parižanka"
	Francosko kraljestvo leta 1000
	Francosko kraljestvo 1839
Glavno mesto	Pariz (987–1682;1789–1792; 1814–1848); Versailles[1] (1682–1789);
Skupni jeziki	srednjeveška latinščina, sodobna francoščina (uradno); Breton, Franco-Provençal, Occitan, Norman, Picard, Champenois, Angevin, Gallo, Burgundian, Poitevin, Baskovski jezik, Alsatian;
Religija	rimsko-katoliška
Vlada	fevdalizem absolutna monarhija v Franciji (987–1791); polufevdalizem ustavna monarhija (1791–1792; 1814–1815; 1815-1848);
kralj
• 987–996	Hugo Kapet
• 1180–1223	Filip II.
• 1364–1380	Karel V.
• 1422–1461	Karel VII.
• 1589–1610	Henrik IV.
• 1643–1715	Ludvik XIV.
• 1774–1792	Ludvik XVI.
• 1814–1824	Ludvik XVIII.
• 1824–1830	Karel X.
• 1830–1848	Ludvik Filip I.
Predsedniki
• 1815	Charles-Maurice de Talleyrand
• 1847–1848	François Guizot
Zakonodajalec	Estates General; (1302–1791); Legislative Assembly; (1791–1792); Parliament; (1814–1848);
• zgornji dom	Chamber of Peers
• spodnji dom	Chamber of Deputies
Zgodovinska doba	Francija v Srednjem veku / Francija v Novem veku
• Začetek Kapetingov	3. julij 987
• Stoletna vojna	1337–1453
• Francoske verske vojne	1562–1598
• Francoska revolucija	5. maj 1789
• Bourbonska obnova	6. april 1814
• Bourbonska kraljevina odpravljena	2. avgust 1830
• Julijska kraljevina ukinjena	24. februar 1848
Valuta	Livre, Franc, Écu, Louis d'or
Predhodnice	Naslednice
	Zahodna Francija
	Prvo francosko kraljestvo
Prva francoska republika
Druga francoska republika

Francosko kraljestvo ali Kraljevina Francija (latinsko Gallia regnum; angleško Kingdom of France; francosko Royaume de France; nemško Königreich Frankreich) je bilo v srednjem in novem veku absolutistična monarhija. Nastalo je leta 987 na področju Zahodnega Frankovskega cesarstva, prvi kralj je bil Hugo Kapet – začetnik Kapetingov.

Francosko kraljestvo je trajalo do leta 1791, ko je postalo ustavna monarhija in naslednjega leta republika. Od 1815 do 1848 je bila Francija spet kraljestvo; pod pojmom Francosko kraljestvo navadno mislimo neomejeno kraljevino od leta 987 do 1791.

Zgodovina uredi

Ozadje uredi

Zahodna Frankovska, država predhodnica Francoskega kraljestva

Leta 481 je Klodvik I. zedinil nekaj frankovskih plemen in na ozemlju današnje Francije ustanovil Frankovsko državo. Najveći vladar te države je bil Karel Veliki, ki je umrl leta 814; njegovi nasledniki pa niso uspeli obvladati tako velike države, pridružili so se še napadi Vikingov. Leta 843 je bila sklenjena Verdunska pogodba in Frankovska razdeljena na tri dele; eden od teh delov je bila Zahodna Frankovska.^[3]

Prebivalci Zahodne Frankije so se še naprej imenovali Franki, čeprav se je večina kmalu pomešala z domačim prebivalstvom; tako je nastalo novo ljudstvo: Francozi.

987 se je končala oblast kraljev Zahodne Frankije, ter je nastalo Francosko kraljestvo. Za prvega kralja je izvoljen 987 Hugo Kapet – začetnik Kapetingov (oziroma Kapetinci-Kapetincev). Kraljevina je trajala prek 900 let.

Visoki srednji vek (1000 – 1250) uredi

Henrik je bil močnejši od francoskega kralja

Huga su nasledili njegovi potomci iz dinastije Kapet, vendar niso imeli velike oblasti. Visoki plemiči so zavzemali veliko posestev in tudi oblasti.

V 11. stoletju je vojvoda od Normandije Viljem Osvajalec zasedel Anglijo ter je postal angleški kralj. Kot Vojvoda Normandijski je imel še naprej posestva na Francoskem.

Henrik II., tedanji kralj Anglije, je nasledil vojvodstvo Normandijo in grofije Anžuvincev, ter se 1152 oženil z Eleonoru Akvitansko, ki je imala številna posestva na jugu Francije. Postal je najmočnejši posestnik v Franciji, kar je pripeljalo do spora s francoskim kraljem Ludvikom. Le-ta je porazil upor, ki ga je 1173-1174 vodila Eleonora in trije od njenih štirih sinov, ter vrgel Eleonoro v ječo, britanske grofe napravil za svoje vazale ter zavladal zahodnemu delu Francije kot do tedanji najmočnejši vladar na francoskem prestolu. Prepir med nasledniki zaradi uprave nad ozemlji je prišel prav Filipu II., da je obnovil vpliv nad temi področji, saj je Ivan Brez dežele v bojih s Francozi izgubil večino področij. Po francoski zmagi v Bitki pri Bouvinesu 1214 je angleški vladar zadržal oblast le nad jugozahodno grofijo Guyenne.^[4] ^[5]