Odpre glavni meni


Siena je mesto v italijanski deželi Toskani. V mestu živi približno 55.000 prebivalcev.

Siena
Città di Siena
pogled na trg Piazza del Campo, v ozadju stolp Mangia in bazilika Santa Maria dei Servi
pogled na trg Piazza del Campo, v ozadju stolp Mangia in bazilika Santa Maria dei Servi
Grb Siena
Grb
Siena znotraj pokrajine Siena in toskane
Siena znotraj pokrajine Siena in toskane
Siena is located in Italija
Siena
Siena
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 43°19′07″N 11°19′50″E / 43.31861°N 11.33056°E / 43.31861; 11.33056
DržavaZastava Italije Italija
DeželaToskana
PokrajinaSiena (SI)
FrazioniCostalpino, Isola d'Arbia, Taverne d'Arbia, San Miniato, Vignano, Ruffolo
Upravljanje
 • ŽupanFranco Ceccuzzi (PD)
Površina
 • Skupno118 km2
Nadm. višina
322 m
Prebivalstvo
 (30. september 2010[1])
 • Skupno54.526
 • Gostota460 preb./km2
DemonimSienese
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
53100, 53010
Klicna koda0577
ZavetnikSveti Ansano
Dan1. december
Spletna stranUradna spletna stran
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeHistoric Centre of Siena
DelSiena
Kriterijkulturni: i, ii, iv
Referenca717
Vpis1995 (19. zasedanje)

V Sieni je tudi sedež nogometnega kluba A.C. Siena, ki nastopa v Serie A.

ZgodovinaUredi

Ustanovitelj Siene naj bi bil Senius, sin Rema, zato je v mestu veliko kipov volkulje, ki je dojila znamenita brata. Majhni etruščanski naselbini je sledila Saena Julia, rimska kolonija, ki jo je ustanovil cesar Avgust. Leta 1125 je bila Siena že svobodna komuna, a zapletena v tekmovalno nasprotje s Firencami, kar je zaznamovalo njeno srednjeveško zgodovino. Spor med gibelinsko ligo Arezzo - Siena - Pistoia - Lucca - Pisa ter Firencami se je zaključil s porazom Firenc v bitki pri kraju Montaperti leta 1260. Tedaj je Siena je zaradi svojega bogastva sodila med vodilna evropska mesta. Leta 1348 je Sieno prizadel udarec, od katerega si ni nikoli več povsem opomogla. Epidemija kuge je pomorila tri četrtine mestnega prebivalstva. Na političnem področju se je Siena spopadala z vrsto papeških, cesarskih in avtokratskih vladarjev. Hudo je tudi porazila Firence, a se je kasneje morala ukloniti premoči Velike vojvodine Toskane.

Kulturno-zgodovinska dediščinaUredi

 
Detajl Okna na Sienski katedrali


Siena spada med najočarljivejša srednjeveška mesta v Evropi. Središče mesta je Piazza del Campo, trg, na katerem organizirajo Palio, najznamenitejšo in najbolj obiskano prireditev v Italiji.

Trg Piazza del Campo leži v središču mesta, na mestu nekdanjega rimskega foruma. Rezultat srednjeveškega obnavljanja v času vlade sveta deveterice je pahljačasto oblikovan opečnat tlak, ki je razdeljen na devet odsekov. Nagib in vodnjak na trgu, Fonte Gaia, iz 19. stoletja (kopija izvirnega vodnjaka iz 15. stoletja, delo Jacopa della Quercia), nista le dekorativna, temveč sta del mestnega vodovoda.

Na južnem delu trga stoji mestna hiša Palazzo Pubblico iz opeke, s trokrilnimi gotskimi okni in srednjeveškimi strelskimi linami, zgrajena je bila leta 1297. Njej priključeni Torre del Mangia je s svojimi 102 m eden najvišjih srednjeveških stolpov v Italiji. Do njegovega vrha vodi 503 stopnic.

Trg Campo obkrožata palača Piccolomini, edina firenška renesančna palača v Sieni ter palača Sansedoni, najstarejša zgradba na Campu. Njeno zaobljeno pročelje iz 13. stoletja je bilo zgled za preostali trg.

Stolnica v Sieni ali Duomo di Siena sodi med največje gotske stavbe v Evropi. Na kraju današnje katedrale je stala cerkev že devet stoletji prej. Tlak sestavlja 56 plošč, ki so jih izdelali vodilni sienski umetniki. Sredi leve stranske ladje stoji Piccolominijev oltar. V njegovih spodnjih nišah stojijo štirje Michelangelovi kipi. Gotska prižnica, delo Giovannija Pisana in učenca Arnofa di Cambio, je največja mojstrovina v Duomu. Ko pridete iz stolnice, se po stopnicah ob zadnji strani spustite v krstilnico. Pod njenimi levimi oboki je šesterokotni krstilni kamen, ki je eno najpomembnejših kiparskih del zgodnje renesanse. Večina reliefnih bronastih plošč na kamnu prikazuje življenje Janeza Krstnika. Duomo je poln dragocenosti, od Pinturicchievega živega cikla fresk do Pisanovih, Donatellovih in Michelangelovih kipov.

ReferenceUredi

  1. Podatki iz Istat

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi