Božič

Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Praznik zaključuje čas adventa in začenja božični čas, ki se v liturgičnem letu konča na nedeljo po Gospodovem razglašenju. V večini pravoslavnih Cerkva božič praznujejo s 6. na 7. januar zaradi uporabe julijanskega koledarja.

Božič
Božič
Jezusovo rojstvo, Lorenzo Lotto, 1523
Uradno imePraznik rojstva Našega Gospoda Jezusa Kristusa
Druga imenaBožična noč
Božično jutro
Sveti večer
Božični praznik
Praznujejo gakristjani
mnogi nekristjani[1]
Vrstakrščanstvo, kultura
Pomenpo izročilu praznik Jezusovega rojstva
Začetek24. december ali 6. januar
KonecPraznik Jezusovega krsta
Datum24. december, ponekod 6. ali 7. ali 19. januar[2][3]
Praznovanjamaše, polnočnica, molitve, kajenje,
Obeležitvedajanje darov, cerkveni obredi, druženje v družini in po drugih skupnostih, simbolično krašenje, jaslice
Sorodni praznikiSveti večer, Nedolžni otroci (tepežkanje), Sveta družina, Novo leto, Oznanjenje, Advent, Sveti trije kralji, Jezusov krst

V številnih državah je božič državni praznik ali dela prosti dan.[4] Praznujejo ga tudi mnogi nekristjani in neverni, predvsem kot družinski praznik in del novoletnih počitnic.[5]

Pravopis in etimologijaUredi

Pravopisno pravilno se imena večine praznikov zapisujejo z malo začetnico, kar velja tudi za besedo božič.[6] Zlasti v zasebni rabi se beseda božič pogosto zapisuje tudi z veliko začetnico, kar nekateri utemeljujejo s spoštovanjem do praznika[7] ali tem, da gre za pomanjševalnico imena krščanskega boga, tj. Boga, kar se piše z veliko. Slovensko ime božič za praznik Jezusovega rojstva namreč izhaja iz pomena »majhen bog«.[8] Podobno pomanjševalnico so uporabljali že Praslovani, ko so ob zimskem sončnem obratu praznovali rojstvo Svarogovega sina Svarožiča, ki je poosebljal Sonce, saj to v tem času doseže svojo najnižjo točko na obzorju.[9]

Drugo ime za to praznovanje je koleda, ki je poznano tudi zahodnim in vzhodnim Slovanom. Ime prihaja iz "božični teden" ali "koledna pesem" in je prvotno izposojeno iz latinščne, kjer calendae in calāre pomenita "prvi dan v mesecu" in "klicati".[10] Iz besede koleda izhaja tudi kolednica, vrsta ljudske pesmi, ki se je za čas božiča in šego trikraljevskega koledovanje ohranila še do danes.[11] Sicer pa se tovrstne pesmi pojejo tudi za jurjevo in druge priložnosti.[12] Tretje ime, poznano vsem Slovanom, je kračun, ki kot pri prvi teoriji pomeni "kratki". Beseda lahko da pomeni tudi "prihod", kar ustreza latinskemu "adventus".[13] V Sloveniji se je spomin na praznik kračuna ohranil med drugim v priimkih. Slovanom je znan tudi ščodry večer[14] (v različnih oblikah pri vzhodnih in zahodnih Slovanih) v pomenu radodarni ali velikodušni večer.

Vsebina krščanskega božičaUredi

Bistvo krščanskega božiča je praznovanje rojstva Jezusa Kristusa, ki je opisan v Novi zavezi kot izpolnitev mesijanskih prerokb.[15] Kristjani verjamejo, da številni starozavezni odlomki napovedujejo prihod Mesije in da so se te napovedi uresničile v Jezusu.[16]

Po zgodbi sta se Jožef in Marija odpravila v Betlehem v času, ko je bila Marija že visoko noseča. V Betlehemu nista mogla dobiti prenočišča, zato sta se zatekla v hlev. Tam je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli, ker druge postelje zanj nista imela.

Dogodek opisuje Evangelij po Luku z naslednjimi besedami:

Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora (Lk, 2,1–7).

Glavni članek: Jezusovo rojstvo.

V spomin na ta dogodek kristjani postavijo jaslice, ki so se začele postavljati v 13. stoletju, praznik pa praznujejo tudi z molitvijo in obiskom polnočnice.[17] Navada pošiljanja voščilnic in okraševanja božičnega drevesca sicer izvira iz 19. stoletja.

Datum krščanskega božičaUredi

 
Mozaični prikaz Kristusa kot Sonca (v mavzoleju pod baziliko sv. Petra)

Natančni datum rojstva Jezusa Kristusa ni znan. Nekateri menijo, da je datum izbral cesar Konstantin, da se je ujemal z rimskim praznovanjem boga Sonca (sol invictus) in zimskim sončnim obratom,[12][18] saj so tudi zgodnji kristjani Jezusa povezovali s soncem in simboliko luči (glej npr. Mal 4,2, Mt 17,2, Jn 8,12, Ef 5,14).[19] Prvo zgodovinsko izpričano krščansko praznovanje božiča na 25. december je bilo v Rimu leta 336.[20][21] Drugi izbiro datuma pripisujejo papežu Juliju I.[22][16] in opozarjajo na vpliv rimskih saturnalij.[23]

Koptska, jeruzalemska, ruska, srbska in gruzijska pravoslavna Cerkev božič praznujejo 7. januarja, ker še vedno uporabljajo julijanski koledar.

ZgodovinaUredi

 
Jaslice

Praznovanje korenini še iz predkrščanskih časov, ko so mnoga ljudstva častila nastop zimskega solsticija, ko se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago dobrega nad zlim. Čas torej, ko zima res zaživi v vsem svojem sijaju in sonce zmaga nad temo, je širom sveta že dolgo čas praznovanja.

Predkrščanska poganska češčenjaUredi

Več stoletij pred Jezusovim rojstvom, so pogani na območju današnje Evrope častili svetlobo in rojstvo v najtemnejših dneh zime. Veselili so se zimskega solsticija, ker so se lahko nadejali daljših dni in toplote, ki jim jo bo naklonilo sonce.[24]

V Skandinaviji so severnjaki (Skandinavci) slavili Yule oz. zimski solsticij, in sicer vse od 21. decembra ter skozi ves januar. Očetje in sinovi so kot priznanje, da se je sonce naposled vrnilo, nanosili drv in kuriva, ki so jih potem seveda sežgali. Ljudje so se nato gostili in praznovali vse dotlej, dokler ni ogenj dogorel oz. je zmanjkalo kuriva, kar je včasih trajalo tudi do 12 dni. Severnjaki so verjeli, da vsaka iskra ognja predstavlja novega pujska ali telička, ki se bo skotil v prihajajočem letu.

Konec decembra je bil idealen čas za praznovanje v drugih predelih Evrope. V tem času leta so zaklali večino živine, ki jim je tako pozimi ne bi bilo treba krmiti. Za mnoge je to bil edini čas v letu, ko so imeli na razpolago zaloge svežega mesa. Poleg tega je to bil tudi čas, ko je večina vina in piva, ki so ga proizvedli čez leto, fermentirala in so ga končno lahko zlili po žejnih grlih.

V Nemčiji so ljudje v času praznika sredi zime častili poganskega boga Odina. Ljudje so se tega boga nadvse bali, saj so verjeli, da je ponoči na svojih "preletih" opazoval ljudi in se potem odločal, koga bo nagradil in koga kaznoval. Zaradi njegove nočne prisotnosti so mnogi raje ostajali v varnem zavetju svojih hiš.[25]

Tradicionalne šegeUredi

V Sloveniji in na Hrvaškem je poznana šega kurjenja velikega kosa lesa, čoka, panja oziroma badnjaka, ki je moral goreti čim dlje. Šega je bila živa, dokler so v hišah obstajala odprta ognjišča. Čok je bil neke vrste hišni bog, saj so mu darovali vino, hrano in so iz njega tudi prerokovali.[26][27]

 
Spomin na uporabo debla pri praznovanju zimskega sončnega obrata se ohranja danes v nekaterih državah, v pripravi posebne božične sladice v obliki drevesnega debla: Bûche de Noël (tipična francoska sladica v obliki drevesnega debla)

Kot kupalski kresovi poleti so bili ob božiču še v 20. stoletju živi tudi zimski kresovi. Šega izvira iz praznovanja zimskega sončnega obrata, ki je bilo naravna meja v tradicionalnem načinu življenja. Kresovi na naravne meje, božič, kupalo (kresni večer), jurjevo itd. so prežitek iz predkrščanske dobe. Podobne obrede so opravljali tudi v drugih krajih Evrope; v Litvi še danes imenujejo božič kalėdos, ki dobesedno pomeni “noč debla”,[28] in ki zelo spominja na slovenski izraz “koledovanje”. Koledovanje je še danes poznano na podeželju. Vesela družba s petjem in plesom obiskuje domove, na kar jim domačini dajo darove. Pesmi, ki se pojejo v zimskem času od božiča in novega leta do konca zime, imenujemo kolednice.[29]. Ponekod so bili koledniki tudi našemljeni.

Oj kole – kole – koledo
Leto lepo mlado!
Da bi nam pomnožilo
Našo ovčjo stado!
Oj kole – kole – koledo![30]

Vsebina rodnovernega božičaUredi

Slovanski rodnoverci praznujejo v času božiča zimski sončni obrat, ki ga imenujejo z različnimi tradicionalnimi imeni, kot so koleda, kračun, zimski kres, Svarožič ali pri južnih Slovanih, božič. Pri rodnovernih praznovanjih gre skozi sodobno interpretacijo za nadaljevanje predkrščanske tradicije. Pavel Medvešček je na podlagi ljudskega izročila ugotovil, da so se na Banjški planoti, v Posočju in Slovenski Istri staroverski obredi opravljali še vse do prve svetovne vojne; bili so strogo tajni, saj je krščanstvo staroverce preganjalo, zato so tudi staroverci na zunaj živeli kot kristjani.

Vsebina ameriškega božičaUredi

V novejšem času se na Slovenskem uveljavlja tudi druga oblika praznovanja božiča, ki ni povezana s krščanstvom. Ker gre za nov pojav, ki še nima uradnega imena. Imenujmo ga ameriški božič, ker je sem prišel iz Amerike.

Osrednja osebnost te oblike praznovanja božiča je Božiček, ki prinaša darila. Božiček v krščanstvu sploh ne obstaja in je svojo vizualno podobo dobil z oglasom Coca-Cole[navedi vir]. V praksi je ameriški božič zelo potrošniško usmerjen praznik, povezan s kupovanjem velike količine daril, s pisanjem čim večjega števila voščilnic, s čim večjo božično jelko in z veliko okraski.[navedi vir]

Nekateri Evropejci niso navdušeni nad ameriškim potrošniško usmerjenim božičem in si prizadevajo vrniti božiču evropsko podobo. V nemško govorečih deželah so v ta namen ustanovili gibanje "Weihnachtsmannfreie Zone" - gibanje za območje brez Božička. Zvečer imajo večerjo, gredo spat, zjutraj pa dobijo darila.

OpombeUredi

  1. Christmas as a Multi-faith Festival—BBC News. Retrieved September 30, 2008.
  2. Several traditions of Eastern Christianity that use the Julian calendar also celebrate on December 24. according to that calendar, which is now January 7 on the Gregorian calendar. Armenian Churches observed the nativity on January 6 even before the Gregorian calendar originated. Most Armenian Christians use the Gregorian calendar, still celebrating Christmas Day on January 6. Some Armenian churches use the Julian calendar, thus celebrating Christmas Day on January 19 on the Gregorian calendar, with January 18 being Christmas Eve.
  3. Ramzy, John. "The Glorious Feast of Nativity: 7 January? 29 Kiahk? 25 December?". Coptic Orthodox Church Network. Pridobljeno dne January 17, 2011.
  4. Nanib (2011-12-25), English: Map of countries that do not recognize Christmas on December 25 or January 7 as a public holiday., pridobljeno dne 2020-12-22
  5. "Božič – družinski praznik". Siol.net. 24. 12. 2011. Pridobljeno dne 21. 12. 2020.
  6. "Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov, mesecev". Fran. ISJFR ZRC SAZU. Pridobljeno dne 22. decembra 2020.
  7. Dobrovoljc, Helena (2016-09-20). "Pisanje praznikov v slovenščini in pomenskorazlikovalna vloga začetnice". Jezikovna svetovalnica | ISJFR ZRC SAZU. Pridobljeno dne 2020-12-22.
  8. Snoj, Marko (2009). "Božič". Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan. COBISS 246749952. ISBN 978-961-6465-37-3.
  9. Perenič, Urška (21. december 2017). "BOŽIČ". SlovLit | mailman.ijs.si. Pridobljeno dne 2020-12-22.
  10. Snoj, Marko (2009). "Koleda". Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan. COBISS 246749952. ISBN 978-961-6465-37-3.
  11. Kuret, Niko (1950–1951). "Trikraljevske igre in kolede na Slovenskem". Slovenski etnograf. str. 240–275. Pridobljeno dne 21. 12. 2020.CS1 vzdrževanje: Date format (link)
  12. 12,0 12,1 Kuret, Niko (1989). Praznično leto Slovencev. Ljubljana: Družina. COBISS 220140544. ISBN 961-222-161-8.
  13. "Krachun".Slovanske starožitnosti. Международные отношения, Moskva, 1995.
  14. poljsko "szczodry wieczór"
  15. Napoved iz preroka Miheja, ki je živel v 8.–7. stoletju pr. n. št, se npr. glasi: "Ti pa, Betlehem Efráta, si premajhen, da bi bil med Judovimi tisočnijami: iz tebe mi pride tisti, ki bo vladal v Izraelu, njegovi izviri so od nekdaj, iz davnih dni" (Mih 5,2).
  16. 16,0 16,1 Crump, William D. (2013). The Christmas encyclopedia (3rd izd.). Jefferson, North Carolina: McFarland & Company, Inc., Publishers. ISBN 9781476605739. OCLC 858762699.
  17. "Božič – praznik Jezusovega rojstva". Katoliška Cerkev v Sloveniji. Pridobljeno dne 2020-12-23.
  18.   Martindale, Cyril (1913). "Christmas" . V Herbermann, Charles (ur.). Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company.
  19. Hijmans, S.E., Sol: The Sun in the Art and Religions of Rome, 2009, p. 584.
  20. "Christmas and its cycle". New Catholic Encyclopedia. 3 (2nd ed.). Catholic University of America Press. 2002. pp. 550–557.
  21. "The Chronography of 354 AD. Part 12: Commemorations of the Martyrs. pp.71-2". www.tertullian.org. MGH Chronica Minora I (1892). Pridobljeno dne 2020-12-21.
  22. Martindale, Cyril (1908). "Christmas". The Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. Pridobljeno dne 2018-11-18.
  23. John, J. (2005). A Christmas Compendium. New York City, New York and London, England: Continuum. str. 112. ISBN 0-8264-8749-1.
  24. Sol invictus – nepremagljivo sonce – rimski poganski praznik
  25. "Christmas". History.com. Pridobljeno dne 2011-10-31.
  26. Medvešček P.: Osvatina - poganski ogenj. - Etnolog 2, št. 1, 1992
  27. Dokumentarni film: Osvatina-poganski ogenj: http://ava.rtvslo.si/predvajaj/osvatina-poganski-ogenj-dokumentarna-oddaja-v/ava2.79281867
  28. Heinberg, Richard, I riti del solstizio[Celebrate the Solstice], Edizioni, Mediterranee, Roma, 2001, p. 100
  29. Slovenske narodne pesmi. Zv. 3, [Pesmi za posebne prilike. Pesmi pobožne] / iz tiskanih in pisanih virov zbral in vredil Karel Štrekelj. V Ljubljani : Slovenska matica, 1904-1907
  30. http://staroverci.si/pl/component/k2/item/240-zimski-kres,-bo%C5%BEi%C4%8D-svaro%C5%BEi%C4%8D,-nedelja,-21-12-2014.html

ViriUredi

  • Dolenc, Jože: Božič na Slovenskem, Celje, Mohorjeva družba, 1969, (COBISS)

Glej tudiUredi

Zunanje povezave in viriUredi

Tradicionalni božič (v slovenščini):

Krščanski in ameriški božič (v angleščini):

Območje brez Božička (v nemščini):