Ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati (s tujko karbohidrati ali saharidi) so kemične spojine, ki vsebujejo kisikove, vodikove in ogljikove atome.

Laktoza je disaharid, ki se nahaja v mleku. Sestavljena je iz ene molekule D-galaktoze in ene molekule D-glukoze povezane z beta-1-4-glikozidno vezjo. Ima formulo C₁₂H₂₂O₁₁.

Sestavljeni ogljikovi hidrati

Sestavljeni ogljikovi hidrati so zelo razširjeni v rastlinskem svetu. So iz enostavnih sladkorjev. Kot sladkorje se označuje le tiste ogljikove hidrate, ki so zgrajeni iz manj kot desetih monosaharidov, kajti preostali sestavljeni ogljikovi hidrati nimajo lastnosti sladkorjev. Delijo se na:

• disaharide - ogljikovi hidrati, sestavljeni iz dveh monosaharidov, ki sta med sabo povezana z glikozidno vezjo, npr. saharoza (namizni sladkor), laktoza (mlečni sladkor).
• oligosaharide - ogljikovi hidrati, sestavljeni iz od treh do devetih monosaharidov, povezanih med seboj z glikozidno vezjo, npr. sladkor iz sladkorne pese ali sladkornega trsa.
• polisaharide - sestavljeni sladkorji iz več kot devetih monosaharidov, npr. škrob in celuloza.

Sestavljeni ogljikovi hidrati predstavljajo dolgotrajen priliv energije telesu in zagotavljajo enakomerno porabo telesnih zalog glikogena.

Vloga ogljikovih hidratov v prehrani

Ogljikovi hidrati so nujni za ustvarjanje glikogena v mišicah ter predstavljajo osnovno hranilo za živčni sistem. Zaloge glikogena v mišicah in jetrih znašajo povprečno skupaj približno 400 gr (gramov). Pomanjkanje ogljikovih hidratov lahko vodi celo v podhranjenost, čeprav človek zaužije dovolj beljakovin, ker le-te telo veliko počasneje in težje spreminja v ogljikove hidrate. Možgani potrebujejo do 2/3 glukoze iz krvi. Z zaužitjem ogljikovih hidratov se ti kopičijo v mišicah in jetrih, presežek pa se s pomočjo insulina kopiči kot maščoba v telesu. Energetska vrednost ogljikovih hidratov je 4 kcal (kilokalorij) ali 17 kJ (kilojoulov) na g (gram).