Škrobni test z jodovico
Škrobni test z jodovico je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti tako škroba kot tudi joda.[1][2] Pri dokazovanju se škrobu doda jodovico, ki je navadno vodna raztopina joda (I) in kalijevega jodida (KI) nežno oranžno-rjave barve.[3][4] Kalijev jodid raztopini poveča topnost, saj je sam jod slabo topen. Posledično v vodni raztopini joda in kalijevega jodida nastajajo trijodidni kompleksi (skupki treh jodovih ionov) in drugi polijodidni ioni tipa In– (npr. I5–, I7–).[4][5] Zmes škroba in jodovice je intenzivno modro-črne do vijolične barve.[1][2] Interakcija med škrobom in trijodidnimi anioni (I3–) je osnova za izvajanje jodometrije (jodometrične titracije).[6][7]
Zgodovina
urediŠkrobni test z jodovico sta leta 1814 prvič opisala J. J. Colin in H. F. Gaultier de Claubry[8], neodvisno od njiju pa je zapis istega leta napravil tudi F. Stromeyer.[9][10]
Osnovne informacije
urediOb stiku makromolekule škroba in joda se nemudoma pojavi intenzivna modro-črna barva (polijodidni ioni, kot so denimo I3–, I5–, or I7–, se vežejo v notranjost enovijačne verige amiloze, ene izmed dveh gradnikov škroba[4][11]). Sama intenziteta barve takšne raztopine je odvisna od temperature (pri višji temperaturi je odtenek svetlejši) in prisotnosti oziroma odsotnosti vodotopnih organskih topil (kot je denimo etanol). Pri pretirano nizkem pH-ju škrobnega testa ni mogoče izvajati, saj v takšnih okoliščinah pride do hidrolitskega razpada škroba.[12] Strokovnjaki predvidevajo, da lahko dajejo zmesi joda in škroba tako imenovane neskončne polijodidne homopolimere. Do tega spoznanja so prišli s pomočjo rentgenske kristalografije in Ramanove spektroskopije.[13]
Test z jodovico se lahko uporablja tudi za razlikovanje različnih ogljikovih hidratov med seboj. Raztopine monosaharidov in disaharidov se ob dodatku jodovice ne bodo obarvale, medtem ko bo značilna temna barva vidna pri raztopinah škroba in nekaterih drugih polisaharidov (denimo rdečkasto rjava pri glikogenu in črna pri dekstrinu). Do temnega obarvanja ne pride tudi pri amilopektinu, ki je drugi gradnik škroba (jod namreč reagira zgolj z amilozo).[14] Četudi je celuloza polisaharid, pri dodatku jodovice ne pride do tvorbe temnega kompleksa.[15]
Uporaba
urediV kemiji in biokemiji se škrob pogosto uporablja kot indikator za redoks (oksido-redukcijske) titracije, pri katerih je prisoten trijodid.[1] Škrobni test z jodovico se uporablja tudi v medicini, na primer pri analiziranju hiperhidroze (stanja pretiranega znojenja).[16] Poleg klasične laboratorijske uporabe se testa z jodovico poslužujejo v kmetijstvu, kjer je med drugim mogoče z njim preverjati stopnjo zrelosti sadežev[17], in v pivovarstvu pri nadziranju procesa vrenja (fermentacije).[18][19]
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 Cochran, Beverly; Lunday, Deborah; Miskevich, Frank (2008). »Kinetic Analysis of Amylase Using Quantitative Benedict's and Iodine Starch Reagents«. Journal of Chemical Education. 85 (3): 401. Bibcode:2008JChEd..85..401C. doi:10.1021/ed085p401.
- ↑ 2,0 2,1 Naiman, Barnet (1937). »Preservation of starch indicator«. Journal of Chemical Education. 14 (3): 138. Bibcode:1937JChEd..14..138N. doi:10.1021/ed014p138.1.
- ↑ »Termania - Slovenski medicinski slovar - jódovica«. www.termania.net. Pridobljeno 8. maja 2021.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 »Why Does Iodine Turn Starch Blue? :: Education :: ChemistryViews«. www.chemistryviews.org (v angleščini). Pridobljeno 8. maja 2021.
- ↑ »Starch and Iodine«. Chemistry LibreTexts (v angleščini). 2. oktober 2013. Pridobljeno 8. maja 2021.
- ↑ »Iodometric Titration«. archives.library.illinois.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. aprila 2021. Pridobljeno 8. maja 2021.
- ↑ Naviglio, Daniele. »Iodometry and Iodimetry«. www.federica.unina.it (v italijanščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. aprila 2021. Pridobljeno 8. maja 2021.
- ↑ Colin, J. J.; Gaultier de Clauby, H. F. (1814). »Mémoire sur les Combinaisons de l'Iode avec les Substances Végétales et Animales«. Annales de Chimie. 90: 87–100.
- ↑ Stromeyer, F. (1815). »Ein sehr empfindliches Reagens für Jodine, aufgefunden in der Stärke (Amidon)« [A very sensitive reagent for iodines, found in starch (amidone)]. Annalen der Physik. 49 (1–2): 146–153. Bibcode:1815AnP....49..146S. doi:10.1002/andp.18150490108.
- ↑ Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2. izd.). Butterworth-Heinemann. ISBN 978-0-08-037941-8.
- ↑ »The complex of amylose and iodine«. Carbohydrate Research (v angleščini). Zv. 292. 4. oktober 1996. str. 129–141. doi:10.1016/S0008-6215(96)91037-X. ISSN 0008-6215.
- ↑ »Iodine Test for Starch«. Brilliant Biology Student Master Biology Labs. Pridobljeno 8. maja 2021.
- ↑ Madhu, Sheri; Evans, Hayden A.; Doan-Nguyen, Vicky V. T.; Labram, John G.; Wu, Guang; Chabinyc, Michael L.; Seshadri, Ram; Wudl, Fred (4. julij 2016). »Infinite Polyiodide Chains in the Pyrroloperylene-Iodine Complex: Insights into the Starch–Iodine and Perylene–Iodine Complexes«. Angewandte Chemie International Edition. 55 (28): 8032–8035. doi:10.1002/anie.201601585. PMID 27239781.
- ↑ Sapkota, Anupama (19. november 2020). »Iodine Test- Definition, Principle, Procedure, Result, Uses«. Microbe Notes (v ameriški angleščini). Pridobljeno 8. maja 2021.
- ↑ »Starch Test - Use iodine to test for starch« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 10. maja 2021. Pridobljeno 8. maja 2021.
- ↑ Hansen, Colby; Wayment, Ben; Klein, Stephanie; Godfrey, Bradeigh (december 2018). »Iodine-Starch test for assessment of hyperhidrosis in amputees, evaluation of different methods of application«. Disability and Rehabilitation. 40 (25): 3076–3080. doi:10.1080/09638288.2017.1367965. PMID 28826272.
{{navedi časopis}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Smith, R.B.; Loucheed, E.C.; Franklin, E.W.; Mcmillan, A.I. »The starch iodine test for determining stage of maturation in apples«. Pridobljeno 8. maja 2021.
{{navedi revijo}}
: Sklic magazine potrebuje|magazine=
(pomoč) - ↑ Thesseling, Florian A.; Bircham, Peter W.; Mertens, Stijn; Voordeckers, Karin; Verstrepen, Kevin J. (2019). »A Hands-On Guide to Brewing and Analyzing Beer in the Laboratory«. Current Protocols in Microbiology (v angleščini). Zv. 54, št. 1. str. e91. doi:10.1002/cpmc.91. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. decembra 2021. Pridobljeno 8. maja 2021.
- ↑ »How To Do An Iodine Test When Fermenting«. Brewhaus America (v angleščini). Pridobljeno 8. maja 2021.