Hitin

Hitín je dolgoverižen polisaharid, polimer beta-glukoze z empirično formulo (C₈H₁₃O₅N)_n. Zgrajen je iz enot N-acetilglukozamina (natančnejše ime N-acetil-D-glukoza-2-amin), ki so med seboj povezane z vezmi β-1,4. Po zgradbi so zelo podobne glukoznim enotam, ki tvorijo celulozo, razlika je le v tem, da imajo acetilamin namesto ene hidroksilne skupine. To omogoča tvorjenje vodikovih vezi med verigami, kar daje strukturi trdnost.

Struktura molekule hitina, zgrajene iz dveh N-acetilglukozaminov, ki se povezujejo z vezmi beta-1,4 v dolge verige

Je prozorna, upogljiva in mehansko odporna snov, ena od glavnih sestavin celične stene gliv in skeleta členonožcev. Kot sestavina živalskega skeleta oz. celičnih sten gliv je hitin vključen v beljakovinski matriks, ki lahko modificira njegove lastnosti. Najočitnejša modifikacija je inkrustiranje s kalcijevim karbonatom, rezultat česar je trdnejša in manj prožna struktura, npr. »oklep« hroščev ter drugih odraslih žuželk (v primerjavi z mehko »kožo« gosenic, ki jo sestavlja nemodificiran hitin). Tudi barva žuželk je rezultat prisotnosti drugih snovi v hitinastem skeletu. Osnovno barvo lahko opazujemo le pri nepigmentiranih jamskih žuželkah, npr. drobnovratniku.

Hitin razgrajujejo encimi hitinaze, ki jih izločajo nekatere bakterije, glive in rastline.

Uporaba

Hitin se uporablja v več industrijskih procesih, med drugim za prečiščevanje vode in kot stabilizator v proizvodnji hrane, zdravil ter papirja. V biomedicini se zaradi odpornosti in prožnosti uporablja kot biorazgradljiva nit za šivanje ran, njegova zgradba pa pospešuje tudi celjenje.

S kemično modifikacijo hitina pridobivajo hitosan, ki se prav tako uporablja za celjenje ran in je sestavina nekaterih pripravkov za hujšanje.