Janez Janša

Za druge osebe z imenom Janez Janša glej Janez Janša (razločitev).

Janez Janša (izgovarjava IPA: [ˈja:nɛz- ˈja:nʃa], uradno ime Ivan Janša, znan tudi kot Janez Ivan Janša) slovenski politik, * 17. september 1958, Ljubljana.

Janez Janša
7. predsednik Vlade Republike Slovenije
Na položaju 10. februar 2012 – 20. marec 2013
Predhodnik	Borut Pahor
Naslednik	Alenka Bratušek
5. predsednik Vlade Republike Slovenije
Na položaju 3. december 2004 – 21. november 2008
Predhodnik	Anton Rop
Naslednik	Borut Pahor
Predsednik Evropskega sveta
Na položaju 1. januar 2008 – 30. junij 2008
Predhodnik	José Sócrates
Naslednik	Nicolas Sarkozy
Minister za obrambo RS
Na položaju 16. maj 1990 – 29. marec 1994
Naslednik	Jelko Kacin
Na položaju 7. junij 2000 – 30. november 2000
Predhodnik	Franci Demšar
Naslednik	Anton Grizold
Osebni podatki
Rojstvo	17. september 1958({{padleft:1958|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (61 let) Grosuplje
Politična stranka	Slovenska demokratska stranka
Poklic	politik
Spletna stran	sds.si/o-stranki/predsednik-janez-jansa

Življenjepis

Ivan Janša je pri krstu dobil ime Janez. Šolal se je v domačem Grosupljem, na klasični gimnaziji v Stični, današnji Srednji šoli Josipa Jurčiča, in po tem v Ljubljani. Leta 1982 je na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo končal študij Splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite (danes obramboslovja).

V prostem času se je v mladosti veliko ukvarjal z alpinizmom, večinoma v slovenskih gorah.

Javno delovanje

Janša je bil član in funkcionar Zveze komunistov Slovenije, vendar je bil pozneje iz ZKS izključen. V Časopisu za kritiko znanosti in Mladini je objavljal o nujni prenovi JLA. Širši javnosti je postal znan 31. maja 1988, ko je z njegovim prijetjem Služba državne varnosti sprožila afero JBTZ. Proces proti četverici, v katerem so Janšo, Davida Tasića, Francija Zavrla ter podčastnika JLA Ivana Borštnerja pred vojaškim sodiščem obtožili izdaje vojaške skrivnosti, je sprožil močan odziv javnosti, ki je še pospešil zahteve za demokratizacijo slovenske družbe. Njegov takratni prijatelj Igor Bavčar je ustanovil Odbor za varstvo človekovih pravic, ki se je potegoval, da bi četverici omogočili branjenje s prostosti in sojenje pred civilnim sodiščem v slovenskem jeziku. Janez Janša je bil obsojen na leto in pol zapora.

Januarja 1989 je bil Janša eden od soustanoviteljev Slovenske demokratične zveze (SDZ), ene prvih opozicijskih strank v takratni Socialistični republiki Sloveniji, maja istega leta pa je odšel na prestajanje zaporne kazni, ki jo je končal po tretjini trajanja.

Delo v Skupščini Republike Slovenije 1990–1992

Janša in Igor Bavčar leta 1991

Janša je bil na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 izvoljen za poslanca in je maja postal minister za obrambo v Demosovi vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala Slovenska vojska, ki je v osamosvojitveni vojni poleti 1991 z relativno malo žrtvami izšla kot zmagovalka.

Na kongresu jeseni 1991 je SDZ razpadla in se razcepila v dve novi stranki, Demokratsko stranko (DS), ki se je 1994 združila z LDS, ter Narodno demokratska stranka (NDS), ki se je pozneje združila s SKD. Janša se ni pridružil nobeni od njiju, pač pa se je spomladi leta 1992 pridružil Jožetu Pučniku in njegovi Socialdemokratski stranki Slovenije (SDSS).

Minister za obrambo 1993–1994 in leta 2000

Janša je bil minister za obrambo v dveh Drnovškovih vladah, 1992–1993 (2. vlada Republike Slovenije) in 1993–1994 (3. vlada Republike Slovenije).

Marca 1994 so ga razrešili zaradi afere Depala vas, v kateri so vojaške osebe aretirale policijskega sodelavca v civilu. Predlog o razrešitvi je podal predsednik vlade Slovenije Janez Drnovšek. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ter odšla v opozicijo.

Funkcijo obrambnega ministra je opravljal tudi v sedemmesečnem obdobju Bajukove vlade leta 2000.

Delo v stranki

Leta 1993 ga je tretji kongres SDS (takrat še Socialdemokratske stranke) izvolil za predsednika. Ponovno je bil izvoljen za predsednika SDS na kongresih stranke leta 1997, leta 2001, leta 2005 in leta 2009. SDS se je leta 2004 preimenovala v Slovensko demokratsko stranko, kratica SDS je ostala.

Na prvih volitvah v evropski parlament pa je dobila dve poslanski mesti. SDS se je v evropskem parlamentu pridružila Evropski ljudski stranki (desno-sredinska stranka) in s tem prekinila socialdemokratsko povezavo nekdanje Pučnikove SDS.

Predsednik vlade 2004–2008

8. vlada Republike Slovenije

Njegova stranka SDS je prejela največ glasov na parlamentarnih volitvah leta 2004 in 3. decembra je Janez Janša postal predsednik vlade (8. vlada Republike Slovenije).

V opoziciji 2008–2011

Janša in Angela Merkel leta 2011

Na državnozborskih volitvah leta 2008 so Janševo stranko SDS nepričakovano, kljub ugodnim javnomnenskim raziskavam, prehiteli Pahorjevi Socialni demokrati (SD), ki so oblikovali koalicijsko vlado. SDS je postala najmočnejša stranka v opoziciji in s tem Janez Janša neformalni vodja opozicije.

Leta 2011 je bil obtožen zaradi domnevnega podkupovanja s strani finskega podjetja Patria v korist stranke SDS (afera Patria).

10. vlada (2012–2013)

Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidiral in bil izvoljen za poslanca na listi stranke SDS.

Na teh izrednih volitvah je njegova stranka SDS dosegla drugo mesto, takoj za novo stranko, Jankovićevo Pozitivno Slovenijo. Zoran Janković ni dobil potrebne večine za mandatarja za sestavo nove vlade. 25. januarja 2012 je pa bila podpisana koalicijska pogodba med petimi strankami, ki je bila pogoj, da je Janez Janša kandidiral za novega mandatarja. Predsednik države Danilo Türk, ki je predlagal za prvega mandatarja zmagovalca, v drugo do določenega datuma ni predlagal nikogar. 28. januarja 2012 je bil Janez Janša izvoljen za mandatarja z 51 glasovi (39 proti).

10. februarja je vlada tudi nastopila svoj mandat kot 10. vlada Republike Slovenije in že takoj začela s kadrovanjem.

Vlada je morala zaradi finančne, družbene in gospodarske krize, ki se je v svetu pričela leta 2008, sprejeti vrsto nepopularnih ukrepov. V novembru 2012 so se v Sloveniji pričeli množični javni protesti. Med drugim so »vstajniki« zahtevali tudi sestop vlade in vse politične elite.

Primopredaja poslov med Alenko Bratušek in Janezom Janšo

Zahteve po odstopu predsednika vlade Janeza Janše so se zaostrile po objavi poročila Komisije za preprečevanje korupcije (7. januarja 2013), ki je pri dveh voditeljih strank, Janezu Janši in Zoranu Jankoviću, zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.

27. februarja 2013 je bila v državnem zboru na predlog skupine strank (PS, SD, DL, DESUS ob podpori SLS) izglasovana konstruktivna nezaupnica vladi Janeza Janše. S 55 glasovi za in 33 proti je postala mandatarka za sestavo nove vlade Republike Slovenije Alenka Bratušek.

V opoziciji 2013–

Obdobje po razpadu Janševe vlade je za Janeza Janšo zaznamovano s sodbo v zadevi Patria, kjer je bil obsojen skupaj z brigadirjem Tonetom Krkovičem in podjetnikom Ivanom Črnkovičem. Najprej je izjavil, da ne bo ponovno zasedel poslanskega položaja. Namesto tega je napovedal, da bo delal v stranki SDS, pisal knjige, predaval na inštitutih v tujini in deloval kot svetovalec. 21. maja 2013 je izšla njegova nova knjiga, z naslovom Za kulturo življenja.

Aprila 2014 je tri dni po usodnem kongresu takratne največje vladne stranke , obsodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo tudi višje sodišče. Vložil je zahtevo za varstvo zakonitosti na Vrhovno in ustavno pritožbo na Ustavno sodišče. Slednje je pritožbo zavrnilo, s čemer je sodba postala pravnomočna. Po odredbi okrožnega sodišča 20. junija 2014 je pričel s prestajanjem dveletne zaporne kazni na Dobu. Do zapora ga je pospremila skupina podpornikov.

Ne glede na zaporno kazen, zakonske omejitve glede tega ni, je stranka SDS vložila njegovo kandidaturo na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so bile zaradi razpada vlade Alenke Bratušek 13. julija 2014. Na volitvah je Janševa stranka SDS dosegla drugo mesto z 20,7% glasov in dobila 21 poslancev, med drugim je bil izvoljen tudi Janez Janša. Kljub dvomom ali lahko med služenjem zaporne kazni vodi državo - slovenska zakonodaja namreč tega ne določa natančno, je bil Janši mandat potrjen sočasno z drugimi poslanci, tako da prihaja na seje DZ iz zapora. Mandat zapornika Janše je ostal sporen, zlasti ko ga je stranka SDS predlagala za člana komisije za nadzor obveščevalnih služb.

Novembra 2014 je Ustavno sodišče sklenilo, da je poslanski mandat Janeza Janše legitimen. Decembra 2014 je Ustavno sodišče soglasno sprejelo odločitev, da se izpusti Janeza Janšo iz zapora do dokončne odločitve o ustavnosti sodbe v zadevi Patria. Aprila leta 2015 je Ustavno sodišče RS razveljavilo celotno sodbo Patria in izpuščena sta bila tudi Tone Krkovič in Ivan Črnkovič.

Zmaga na volitvah 2018

Janez Janša je po letu 2004 skupaj s svojo stranko SDS ponovno zmagal na parlamentarnih volitvah. Stranka je osvojila 25 sedežev v parlamentu.

Družina

Janez Janša skupaj s svojo ženo Urško Bačovnik Janša.

Z bivšo partnerico, Silvo Predalič je imel dva otroka: Žana in Niko. V začetku novembra leta 2006 je javnosti predstavil svojo novo izvoljenko Urško Bačovnik in se z njo 4. julija 2009 poročil. 18. avgusta 2011 se jima je rodil prvi sin, Črtomir, 12. avgusta 2013 pa drugi, Jakob.

Popularnost

Janez Janša je dosegel veliko javno vidnost in popularnost v času boja za samostojnost, vse od afere JBTZ, ko je bil kot politični zapornik simbol upora.

Janez Janša odraža visoko stopnjo podpore v Slovenski demokratski stranki (SDS) in ga njegovi podporniki pogosto omenjajo kot najvidnejšega nasprotnika levice:

»Janša je postal oster trn v peti levice in njenih šefov le zato, ker je v svojih kritikah dosleden, ker je dokaj dober analitik razmer, ker pri nobeni stvari zlepa ne popusti in ker se ga zaradi tega še bolj bojijo. Takšnih ljudi in oporečnikov levica prej namreč ni bila vajena, saj je s "preizkušenimi" prijemi (z zastraševanjem, udbovskimi provokacijami, zakonsko represijo itd.) vsakogar lahko zelo hitro ustrahovala, zlomila in se ga znebila kot političnega nasprotnika.« 

—Danilo Slivnik, Kučanov klan, stran 20, 1996

Po anketi Nedeljskega dnevnika se je v letih med 1988 in 2010 med prvih deset nominirancev za Slovenca leta uvrstil 14 krat (več uvrstitev sta dosegla le Milan Kučan (18) in Janez Drnovšek (17)).

Uvrstitve na lestvici Ninamedia

V arhivu podjetja za raziskavo javnega mnenja Ninamedia so rezultati ocenjevanja politikov za obdobje od leta 1999 naprej. Lestvico politikov sestavljajo na osnovi ocen delovanja (ocene od 1 do 5).

Leta 1999 (prvo leto v arhivu Ninamedia) je v mesečni anketi Janša zasedal v rangiranju politikov mesta od 9. (enkrat) do 16. (dvakrat); največkrat pa na mesta med 11. in 13. (petkrat). Uvrstitve nihajo celo leto. Povprečna dosežena ocena: 2,80.

Leta 2005 se je Janša uvrščal visoko, na 3. (dvakrat) do 5. mesta (devetkrat). Povprečna dosežena ocena: 3,32.

Leta 2010 se je Janša uvrščal na mesta od 15. (enkrat) do 19. (dvakrat), največkrat pa na 18. mesto (štirikrat). Za to leto podatki za dva meseca v letu manjkajo (marec) oziroma so zmedeni (december). Ni sistematičnega trenda povečevanja ali upadanja uvrstitve. Povprečna dosežena ocena: 2,73.

V letu 2012 se je Janša uvrščal v velikem razponu: od 10.mesta (dvakrat) do 19.mesta (trikrat). V prvem polletju je dosegal mesta od 10. do 13., v drugem polletju pa se je uvrstitev zelo poslabšala, v nobenem mesecu od julija do decembra se ni uvrstil bolje kot na 17. mesto, zadnje tri mesece pa je bil na 19. mestu. Povprečna dosežena ocena: 2,51.

V januarju 2013 se je uvrstil celo samo na 21. mesto, za Jankovićem na 20. mestu. Povprečna anketna ocena je bila 1,93.

Zmanjšanje ocen uspešnosti in poslabšanje položaja na lestvici politikov je razvidno za obdobje po predsednikovanju vladi v letih 2004-2008, ko se je pričela tudi gospodarsko-politična kriza. Še bolj izrazito je upadanje ocen v javnosti v času drugega mandata (od začetka leta 2012), ko je vlada sprejemala nepriljubljene varčevalne ukrepe. Ob koncu leta 2012 in v letu 2013 so povprečne ocene v javnosti izrazito neugodne, celo v območju pod oceno 2. To je že čas množičnih protestov proti vladi in celotni politični eliti.

Kritični odzivi

Janez Janša je živahna in bojevita javna osebnost. Sproža ostre dvovrednostne odzive. Kritični odzivi pogosto presegajo politične ocene in se dotikajo osebnostnih lastnosti Janeza Janše.

V publicistiki

V gorečem sporu je o njem dal zelo ostro izjavo njegov politični sopotnik Dimitrij Rupel:

»Janša je demagog. V polemiki je nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike.« 

—dr. Dimitrij Rupel, 1996 , , ,

Publicistka Spomenka Hribar, tudi iz kroga, ki si je prizadeval za osamosvojitev, je objavila hermenevtično analizo stališč in delovanja Janeza Janše v knjigi Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše. Janeza Janšo opisuje kot politika, nevarnega za demokracijo v Sloveniji. Med drugim ocenjuje:

»V Depali vasi je prišlo do prekoračitve vojaških pooblastil in v tem, principialnem, formalnem smislu, do vojaškega udara.« 

—S. Hribar , Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše ,

V protestnih gibanjih 2012–2013

Protestni plakat

V protestih, ki so se razplamteli v času druge Janševe vlade v zimi 2012–2013, sta bila izpostavljena Janša in njegov politični tekmec Zoran Janković zaradi poročila protikorupcijske komisije, ki je pri obeh zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«. Protestniki so zahtevali umik z oblasti celotne politične elite.

Zlasti so negativno odmevali v levem delu javnosti nekateri javni nastopi Janeza Janše in drugih predstavnikov SDS, po elektronskih medijih in v poslanici shodu Zbora za republiko 8. februarja. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je v Janševem govoru, ki je najbolj odmeval v delu, ko je delovanje političnih nasprotnikov označil z »levim fašizmom«, zaznala sovražni govor.

Čez čas je eden od vidnejših protestnikov zatrdil, da so protesti bili zrežirani in namenjeni izključno rušenju Janševe vlade, zato se protesti pozneje niso več nadaljevali. Poročilo KPK o Janševem premoženjskem stanju je pozneje odpravilo Vrhovno sodišče.

V umetnosti

Lik in dela Janeza Janše so spodbudili tri slovenske umetnike, da so se leta 2007 uradno preimenovali. Vsi trije so prevzeli ime Janez Janša in pogosto sodelujejo: Janez Janša (režiser), Janez Janša (likovni umetnik) in Janez Janša (performer).

Režiser Janez Janša je v sodelovanju z drugima dvema preimenovanima umetnikoma in številnimi intervjuanci ustvaril film Jaz sem Janez Janša.

Odlikovanja in priznanja

• red generala Maistra 1. stopnje z meči (24. december 1991)
• spominski znak Republiška koordinacija 1991

Galerija

Janez Janša s svetovnimi voditelji

Janša skupaj s predsednikom evropskega sveta Donaldom Tusokom, junij 2018.  Janša skupaj z Viktorjem Orbanom na srečanju članic EPP, junij 2018.  Janša skupaj z nekdanjim predsednikom ZDA Georgeom W. Bushem v Beli hiši, julij 2006.  Janša skupaj z nekdanjim ministrom za obrambo ZDA Donaldom Rumsfeldom, november 2007  Janša skupaj z nekdanjim italijanskim premierjem Silviom Berlusconijem, oktober 2011

Zunanje povezave

• Stran predsednika SDS

Politične funkcije
Nov položaj	Minister za obrambo Republike Slovenije kot republiški sekretar za ljudsko obrambo 1990–1994	Naslednik:  Jelko Kacin
Predhodnik:  Franci Demšar	Minister za obrambo Republike Slovenije 2000	Naslednik:  Anton Grizold
Predhodnik:  Anton Rop	Predsednik Vlade Republike Slovenije 2004–2008	Naslednik:  Borut Pahor
Predhodnik:  José Sócrates	Predsednik Evropskega sveta 2008	Naslednik:  Nicolas Sarkozy
Predhodnik:  Borut Pahor	Predsednik Vlade Republike Slovenije 2012–2013	Naslednik:  Alenka Bratušek
Funkcije v političnih strankah
Predhodnik:  Jože Pučnik	Predsednik Slovenske demokratske stranke 1993–danes	Trenutni nosilec naziva