Wikipedija

Janez Janša

slovenski politik

Za druge osebe z imenom Janez Janša glej Janez Janša (razločitev).

Janez Janša (izgovarjava IPA: [ˈja:nɛz- ˈja:nʃa], uradno ime Ivan Janša[4], znan tudi kot Janez Ivan Janša[5]) slovenski politik, * 17. september 1958, Grosuplje, SFRJ.

Janez Janša
Janša leta 2022
Janša leta 2022
Predsednik Vlade Republike Slovenije
Na položaju
3. marec 2020 – 1. junij 2022
PredsednikBorut Pahor
PredhodnikMarjan Šarec
NaslednikRobert Golob
Na položaju
10. februar 2012 – 20. marec 2013
PredsednikDanilo Türk
Borut Pahor
PredhodnikBorut Pahor
NaslednikAlenka Bratušek
Na položaju
3. december 2004 – 21. november 2008
PredsednikJanez Drnovšek
Danilo Türk
PredhodnikAnton Rop
NaslednikBorut Pahor
Predsednik Evropskega sveta
Na položaju
1. januar 2008 – 30. junij 2008
PredhodnikJosé Sócrates
NaslednikNicolas Sarkozy
Minister za obrambo Republike Slovenije
Na položaju
16. maj 1990 – 29. marec 1994
NaslednikJelko Kacin
Na položaju
7. junij 2000 – 30. november 2000
PredhodnikFranci Demšar
NaslednikAnton Grizold
Osebni podatki
Rojstvo17. september 1958({{padleft:1958|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1][2][3] (64 let)
Grosuplje
Politična strankaSlovenska demokratska stranka
PartnerjiUrška Bačovnik Janša por. 2009
Poklicpolitik
Spletna stransds.si/o-stranki/predsednik-janez-jansa

Politično kariero je pričel že v času Jugoslavije, pri 17 letih, ko se je včlanil v Zvezo komunistov Jugoslavije.[6][7] Kot član četverice JBTZ in kasneje obrambni minister je bil eden ključnih ljudi slovenske osamosvojitve. Leta 2004 je postal predsednik 8. vlade Republike Slovenije. Ponovno je premier postal leta 2012, ko je na tem mestu nasledil Boruta Pahorja. Vlado je nato odnesla konstruktivna nezaupnica.[8]

Janša je bil s Slovensko demokratsko stranko naslednja leta vodja opozicije v državnem zboru, leta 2014 pa je bil pred volitvami zaradi korupcije obsojen na zaporno kazen. Zaporno kazen je zaključil predčasno, saj je decembra istega leta Ustavno sodišče Republike Slovenije sodbo v zadevi Patria soglasno razveljavilo in jo vrnilo na prvo stopnjo, primer pa je kasneje zastaral.[9][10] Ker se je politični proces odvijal v času parlamentarnih volitev, je vzbudil več polemik o političnem pregonu Janše, in o tem, ali je politični zapornik.[11][12][13][14][15]

Od volitev leta 2014 se je več sredinskih in levo-sredinskih strank izreklo proti sodelovanju v vladah pod vodstvom Janeza Janše, saj naj bi s svojo stranko širil nestrpnost, sam pa zagovarjal avtoritarne pristope.[16][17] Po parlamentarnih volitvah leta 2018 stranka SDS kljub zmagi sprva ni uspela sestaviti koalicije. Po razpadu 13. vlade Republike Slovenije pod vodstvom Marjana Šarca, je predsednik države Borut Pahor Janši ponudil mandat za sestavo vlade. S strankami NSi, SMC in DeSUS so v začetku marca 2020 sestavili 14. vlado Republike Slovenije, ki je prisegla 13. marca 2020. Pod Janševim vodstvom je bila Slovenija prva država EU, ki je razglasila konec epidemije koronavirusne bolezni v prvem valu, v drugem valu, ki se je začel septembra istega leta, pa je bil odziv eden najmanj učinkovitih na svetu.[18] Mandat tretje Janševe vlade se je zaključil 13. maja 2022 s konstituiranjem 9. sklica Državnega zbora Republike Slovenije. Tekoče posle je vlada opravljala do 1. junija 2022.[19]

Janšo so v zadnjem času pri The Independent opisovali kot populističnega desnega voditelja[20], pri Foreign Policy pa kot skrajno desnega.[21] Njegov stil politike so primerjali z Donaldom Trumpom; National public radio (NPR) ga je poimenoval "populist v stilu MAGA", Der Spiegel pa "slovenski Trump" in Deutsche Welle "mini-Trump", podobno tudi BBC [22].Po predsedniških volitvah leta 2020 v Ameriki je Janša na Twitterju objavil vrsto teorij zarot o volitvah. Janša je tesen zaveznik madžarskega premiera Viktorja Orbana.[23][24][25]

Mladost in izobraževanje

Ivan Janša je pri krstu dobil ime Janez.[26] Šolal se je v domačem Grosuplju, na klasični gimnaziji v Stični, današnji Srednji šoli Josipa Jurčiča, in po tem v Ljubljani. Leta 1982 je na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo končal študij Splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite (danes obramboslovja).[27]

Leta 1975 se je kot 17-letni mladenič včlanil v Zvezo komunistov Jugoslavije in bil med najmlajšimi člani Partije v Grosuplju. Tega leta je obiskal partijsko šolo v Kumrovcu. Bil je Titov štipendist, predsednik občinske organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije, član občinskih komitejev Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, član republiških in zveznih organov ZSMS in SZDL. Leta 1977 je kot eden najperspektivnejših partijskih kadrov v svojem okolju že vodil pohod prve čete mladinske brigade Ivo Lola Ribar v bosansko Jajce.[6][7]

V prostem času se je v mladosti ukvarjal z alpinizmom.[27][28]

Javno delovanje

Janša je bil član in funkcionar Zveze komunistov Slovenije (ZKS), vendar je bil pozneje iz ZKS izključen.[29][30]

 
Janša je izoplnil vprašalnik Zveze komunistov Jugoslavije

V Časopisu za kritiko znanosti in Mladini je objavljal o nujni prenovi JLA. Širši javnosti je postal znan 31. maja 1988, ko je z njegovim prijetjem Služba državne varnosti sprožila afero JBTZ. Proces proti četverici, v katerem so Janšo, Davida Tasića, Francija Zavrla ter podčastnika JLA Ivana Borštnerja pred vojaškim sodiščem obtožili izdaje vojaške skrivnosti, je sprožil močan odziv javnosti, ki je še pospešil zahteve za demokratizacijo slovenske družbe. Njegov takratni prijatelj Igor Bavčar je ustanovil Odbor za varstvo človekovih pravic, ki se je potegoval, da bi četverici omogočili branjenje s prostosti in sojenje pred civilnim sodiščem v slovenskem jeziku. Janez Janša je bil obsojen na leto in pol zapora.[31]

Januarja 1989 je bil Janša eden od soustanoviteljev Slovenske demokratične zveze (SDZ), ene prvih opozicijskih strank v takratni Socialistični republiki Sloveniji, maja istega leta pa je odšel na prestajanje zaporne kazni, ki jo je končal po tretjini trajanja.

Delo v Skupščini Republike Slovenije 1990–1992

 
Janša in Igor Bavčar leta 1991

Janša je bil na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 izvoljen za poslanca in je maja postal minister za obrambo v Demosovi vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala Slovenska vojska, ki je v osamosvojitveni vojni poleti 1991 z relativno malo žrtvami izšla kot zmagovalka.

Na kongresu jeseni 1991 je SDZ razpadla in se razcepila v dve novi stranki, Demokratsko stranko (DS), ki se je 1994 združila z LDS, ter Narodno demokratska stranka (NDS), ki se je pozneje združila s SKD. Janša se ni pridružil nobeni od njiju, pač pa se je spomladi leta 1992 pridružil Jožetu Pučniku in njegovi Socialdemokratski stranki Slovenije (SDSS).[32]

Minister za obrambo 1993–1994 in leta 2000

Janša je bil minister za obrambo v dveh Drnovškovih vladah, 1992–1993 (2. vlada Republike Slovenije) in 1993–1994 (3. vlada Republike Slovenije).

Marca 1994 so ga razrešili zaradi afere Depala vas, v kateri so vojaške osebe aretirale policijskega sodelavca v civilu. Predlog o razrešitvi je podal predsednik vlade Slovenije Janez Drnovšek. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ter odšla v opozicijo.

Funkcijo obrambnega ministra je opravljal tudi v sedemmesečnem obdobju Bajukove vlade leta 2000.

Delo v stranki

Leta 1993 ga je tretji kongres SDS (takrat še Socialdemokratske stranke) izvolil za predsednika. Ponovno je bil izvoljen za predsednika SDS na kongresih stranke leta 1997, leta 2001, leta 2005 in leta 2009. SDS se je leta 2003 preimenovala v Slovensko demokratsko stranko, kratica SDS je ostala.[33]

Na prvih volitvah v evropski parlament pa je dobila dve poslanski mesti. SDS se je v evropskem parlamentu pridružila Evropski ljudski stranki (desno-sredinska stranka) in s tem prekinila socialdemokratsko povezavo nekdanje Pučnikove SDS.[33]

Prva Janševa vlada (2004–2008)

 
8. vlada Republike Slovenije

Njegova stranka SDS je prejela največ glasov na parlamentarnih volitvah leta 2004 in 3. decembra je Janez Janša postal predsednik vlade (8. vlada Republike Slovenije).

V opoziciji 2008–2011

Na državnozborskih volitvah leta 2008 so Janševo stranko SDS nepričakovano, kljub ugodnim javnomnenskim raziskavam,[34][35][36][37]prehiteli Pahorjevi Socialni demokrati (SD), ki so oblikovali koalicijsko vlado. SDS je postala najmočnejša stranka v opoziciji in s tem Janez Janša neformalni vodja opozicije.[38]

Leta 2011 je bil obtožen zaradi domnevnega podkupovanja s strani finskega podjetja Patria v korist stranke SDS (afera Patria).

Druga Janševa vlada (2012–2013)

 
Druga Janševa vlada
Glavni članek: 10. vlada Republike Slovenije.

Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidiral in bil izvoljen za poslanca na listi stranke SDS.

 
Janša in Angela Merkel leta 2011

Na teh izrednih volitvah je njegova stranka SDS dosegla drugo mesto, takoj za novo stranko, Jankovićevo Pozitivno Slovenijo. Zoran Janković ni dobil potrebne večine za mandatarja za sestavo nove vlade. 25. januarja 2012 je pa bila podpisana koalicijska pogodba med petimi strankami, ki je bila pogoj, da je Janez Janša kandidiral za novega mandatarja. Predsednik države Danilo Türk, ki je predlagal za prvega mandatarja zmagovalca, v drugo do določenega datuma ni predlagal nikogar.[39] 28. januarja 2012 je bil Janez Janša izvoljen za mandatarja z 51 glasovi (39 proti).[40][41]

10. februarja je vlada tudi nastopila svoj mandat kot 10. vlada Republike Slovenije.[42]

Vlada je morala zaradi finančne, družbene in gospodarske krize, ki se je v svetu pričela leta 2008, sprejeti vrsto nepopularnih ukrepov. V novembru 2012 so se v Sloveniji pričeli množični javni protesti. Med drugim so »vstajniki« zahtevali tudi sestop vlade in vse politične elite.

Zahteve po odstopu predsednika vlade Janeza Janše so se zaostrile po objavi poročila Komisije za preprečevanje korupcije (7. januarja 2013), ki je pri dveh voditeljih strank, Janezu Janši in Zoranu Jankoviću, zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.[43]

27. februarja 2013 je bila v državnem zboru na predlog skupine strank (PS, SD, DL, DESUS ob podpori SLS) izglasovana konstruktivna nezaupnica vladi Janeza Janše. S 55 glasovi za in 33 proti je postala mandatarka za sestavo nove vlade Republike Slovenije Alenka Bratušek.[44]

V opoziciji 2013–2020

 
Primopredaja poslov med Alenko Bratušek in Janezom Janšo

Obdobje po razpadu Janševe vlade je za Janeza Janšo zaznamovano s sodbo v zadevi Patria, kjer je bil obsojen skupaj z brigadirjem Tonetom Krkovičem in podjetnikom Ivanom Črnkovičem. Najprej je izjavil, da ne bo ponovno zasedel poslanskega položaja. Namesto tega je napovedal, da bo delal v stranki SDS, pisal knjige, predaval na inštitutih v tujini in deloval kot svetovalec.[45] 21. maja 2013 je izšla njegova nova knjiga, z naslovom Za kulturo življenja.

Zaporna kazen

Aprila 2014 je tri dni po usodnem kongresu takratne največje vladne stranke [46],[47] obsodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo tudi višje sodišče.[48] Vložil je zahtevo za varstvo zakonitosti na Vrhovno in ustavno pritožbo na Ustavno sodišče. Slednje je pritožbo zavrnilo,[49] s čimer je sodba postala pravnomočna. Po odredbi okrožnega sodišča 20. junija 2014 je pričel s prestajanjem dveletne zaporne kazni na Dobu. Do zapora ga je pospremila skupina podpornikov.[50]

Ne glede na zaporno kazen, zakonske omejitve glede tega ni, je stranka SDS vložila njegovo kandidaturo na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so bile zaradi razpada vlade Alenke Bratušek 13. julija 2014. Na volitvah je Janševa stranka SDS dosegla drugo mesto z 20,7% glasov in dobila 21 poslancev, med drugim je bil izvoljen tudi Janez Janša. Kljub dvomom ali lahko med služenjem zaporne kazni vodi državo - slovenska zakonodaja namreč tega ne določa natančno[51] - je bil Janši mandat potrjen sočasno z drugimi poslanci in je prihajal na seje DZ iz zapora. Mandat zapornika Janše je ostal sporen, zlasti ko ga je stranka SDS predlagala za člana komisije za nadzor obveščevalnih služb.[52]

Novembra 2014 je Ustavno sodišče sklenilo, da je poslanski mandat Janeza Janše legitimen.[53] Decembra 2014 je Ustavno sodišče RS soglasno sprejelo odločitev, da se izpusti Janeza Janšo iz zapora do dokončne odločitve o ustavnosti sodbe v zadevi Patria.[54] Aprila leta 2015 je Ustavno sodišče RS razveljavilo celotno sodbo Patria in izpuščena sta bila tudi Tone Krkovič in Ivan Črnkovič.[55]

28. junija 2022 je Ustavno sodišče Republike Slovenije zavrglo Janševo pritožbo v zadevi Patria in sporočilo, da ima zaradi 31. člena Ustave Republike Slovenije pravnomočen sklep o ustavitvi postopka zaradi zastaranja (iz vidika zagotavljanja domnevne nedolžnosti) iz 27. člena ustave enake pravne učinke kot oprostilna sodba.[56][57][58] Janša je ob tem na portalu Twitter zapisal: "Po več kot petnajstih letih sage o Patrii je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti."[59][56][60]

Zmaga na volitvah 2018

 
Janša med nagovorom kongresu ELS (Zagreb, 2019)
Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2018.

Janez Janša je po letu 2004 skupaj s svojo stranko SDS ponovno zmagal na parlamentarnih volitvah. Stranka je osvojila 25 sedežev v parlamentu.[61] Med volilno kampanjo so se stranke z izjemo Nove Slovenije in Slovenske nacionalne stranke distancirale od delovanja Janeza Janša ter stranke SDS, z argumentacijo, da njena politika širi sovražnost. Prvak Pozitivne Slovenije in župan Ljubljane Zoran Janković ter predsednika DeSUS-a Karl Erjavec sta celo podpisala t. i. sporazum o Levem bloku, ki je pozival ostale stranke, naj se s podpisom zavežejo k temu, da ne bodo vstopile v koalicijo z Janšo, ki so mu javnomnenjske raziskave kazale zmago na volitvah.[62]

Po zmagi na volitvah so se začela formalna in neformalna srečanja, na eni strani pod vodstvom Janeza Janše, ki je na pogovore uradno povabil vse parlamentarne stranke, na drugi strani pa pod vodstvom Marjana Šarca, ki je k pogovorom povabil vse parlamentarne stranke, razen SDS.[63][64] Po pogovoru s predsednikom države Borutom Pahorjem, je Janša v izjavi za medije dejal, da, če bo nekdo zbral večino kandidatov, sam mandata za sestavo vlade ne bo sprejel, saj da nima smisla zavlačevati procedure.[63] Pahor je ocenil, da bi bilo za državo dobro, da vlado sestavi zmagovalec volitev, saj so ostale opcije iz izkušenj druga najboljša možnost.[63] Janez Janša mandata naposled ni prevzel. Pahor je mandat nato podelil Marjanu Šarcu, ki je po odstopu Nove Slovenije od pogajanj ter nato nesoglasjih z Levico, s slednjo sestavil prvo manjšinsko vlado v zgodovini Republike Slovenije. S 55 glasovi "ZA" ter 31 "PROTI", je bil Šarec 17. avgusta 2018 izvoljen za predsednika vlade, 13. septembra 2018 pa je bila potrjena še celotna vlada.[65]

Tretja Janševa vlada (2020–2022)

 
Janša z Mikom Pompeom na Bledu (avgust 2020)
Glavni članek: 14. vlada Republike Slovenije.

Po razpadu Šarčeve vlade, je Slovenska demokratska stranka vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo na pogovore o možnostih nove koalicije. Vabilo so zavrnile Lista Marjana Šarca, Levica, Stranka Alenke Bratušek in Socialni demokrati, udeležile pa so se jih Nova Slovenija, Stranka modernega centra in Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Udeležba slednjih dveh je v medijih sprožila burne odzive zaradi obljub na volitvah leta 2018, da v Janševo vlado ne bosta vstopili. Iz SMC je zaradi tega odstopila ministrica Ksenija Klampfer, 2. marca 2020 pa tudi prvi predsednik stranke Miro Cerar.[66] Odziv je namera o novi vladi vzbudila tudi v obliki manjšega protesta, ki je potekal od sedeža SMC do sedeža DeSUS-a. Protestniki shoda "Proti koaliciji sovraštva" so strankama očitali, da so snedli besedo z volitev, prav tako so nasprotovali sestavi nove vlade. Shoda se je udeležilo nekaj znanih ljudi, med drugim poslanec Levice Miha Kordiš[67]

SDS je 26. februarja 2020 sporočila, da se je s strankami SMC, NSi in DeSUS programsko uskladila. Isti dan so stranke interno glasovale o vstopu v novo vlado pod vodstvom Janeza Janše. Podpis pogodbe je potekal za zaprtimi vrati. Poslanec Stranke modernega centra Jani Möderndorfer je napovedal, da mandatarja ne bo podrl. Poslanci Državnega zbora so 3. marca 2020 na tajnem glasovanju z 52 glasovi Janeza Janšo izvolili za predsednika 14. vlade Republike Slovenije.[68] S tem dnem je z mesta predsednika Državnega zbora odstopil Dejan Židan, ki ga je 5. marca zamenjal Igor Zorčič iz SMC.[69]

 
Janša in izraelski predsednik Reuven Rivlin (december 2020)

Glasovanje o novi vladi je potekalo v senci širitve virusa COVID-19. Zaslišanja kandidatov so bila opravljena v enem tednu, glasovanje pa je potekalo 13. marca 2020. Zaradi izrednih razmer so se poslanci odpovedali razpravi, zato je bila seja zaključena v rekordno hitrem času. Za je glasovalo 52 poslancev, proti jih je bilo 31, en pa vzdržan.[70] Eno uro po izvolitvi je Janša že sklical prvo sejo vlade, ki je bila namenjena ukrepanju proti koronavirusu.[71]

 
Janša, Ursula von der Leyen in Angela Merkel (oktober 2021)

V javnosti so bilo veliko pozornosti deležna pisma in depeše predsednika vlade Janeza Janše. Ob napovedi, da bosta Madžarska in Poljska izkoristili možnost veta, če bo Evropska unija pogojeval finančno pomoč za okrevanje po koronavirusu z vladavino prava, je Janša na Evropski svet naslovil pismo, v katerem je člane pozval k skupni rešitvi. V pismu je zapisal pomen svobode, ki jo ima Evropska unija in poudaril pomen julija sprejetega "robustnega" skupnega dogovora o reševanju krize zaradi koronavirusa.[72][73] Dodal je, da pravna država ne more biti mehanizem v političnih rokah, ampak v strokovnih, pravnih rokah neodvisnih sodišč, saj da se v nasprotnem primeru EU približuje totalitarnim sistemom.[72] Ob tem je dodal, da smo bili leta 2014 v Sloveniji priča ukradenim volitvam, ki niso vzbudile zanimanja institucij EU, kot ga zdaj Madžarska in Poljska: "Leta 2014 smo bili priča ukradenim volitvam, do katerih je prišlo s pomočjo drastične zlorabe državnih institucij tik ob začetku volilne kampanje. Ustavno sodišče je soglasno ugotovilo zlorabo, vendar šele potem, ko so bile volitve mimo in ko posledic te zlorabe ni bilo več mogoče odpraviti. Nobena od institucij EU v času kraje volitev ni reagirala niti z opozorilom. Celo več. Ključni akterji zlorabe so bili povabljeni na visoke položaje v institucije EU. Evropski parlament o ukradenih volitvah v državi članici EU ni hotel niti razpravljati, ker na kolegiju ni bilo večine za uvrstitev teme na dnevni red."[72][73]

Opozicija in del medijev se je odzvala, da Janša ruši kredibilnost predsedovanja Slovenije in sramoti državo.[74][75][76][77][77] Do pisma sta zadržanost izrekli koalicijski stranki DeSUS in Stranka modernega centra, ki je del o ukradenih volitvah ocenila za nerazumljiv in da so kot stranka volitve takrat zmagali pošteno.[78] V odgovoru na kritike je Janša tvitnil, da je pismo poskus klica k razumu: "Slovenija bo dosledno zagovarjala vladavino prava in enaka merila za vse in povsod, tako doma kot v EU."[73][79] Janševo pismo so nekateri politiki pohvalili. Nemška kanclerka Angela Merkel (ki je takrat predsedovala tudi Svetu Evropske unije), ki je dejala, da se vsebina pisma sklada s stališčem nemškega predsedovanja.[80][81][82]

Ko je Karl Erjavec ponovno prevzel vodenje Demokratične stranke upokojencev Slovenije, je napovedal, da v Janševi vladi ne bo sodeloval, saj da si tega ponovno ne želi. Čez nekaj dni je organe stranke, ki so odločili, da stranka zapusti 14. vlado Republike Slovenije. DeSUS je odločitev o razrešitvi njegovih ministrov Podgorška in Gantarja prepustil Janši. Gantar je odstopil sam, začasno pa je njegov resor prevzel Janez Janša sam.

15. februarja 2021 je potekalo glasovanje o nezaupnici vladi, kot mandatar je bil predlagan Karel Erjavec. Za nezaupnico je glasovalo 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic pa je bilo neveljavnih (ostali poslanci zaradi dogovorov znotraj strank niso prevzeli glasovnic). Ker je za izglasovajne zaupnice potrebnih 46 glasov, nezaupnica ni bila izglasovana.[83]

S 1. julijem 2021 je Janševa tretja vlada prevzela tudi predsedovanje Svetu Evropske unije. Slovesnost ob začetku je sovpadala s prireditvijo ob 30. obletnici samostojnosti. Udeležili so se je predsedniki vlade Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Portugalske, zunanja ministra Italije in Portugalske ter predsednik Evropskega sveta Charles Michel.[84] Med 5. in 6. oktobrom 2021 je na Brdu pri Kranju potekalo zasedanje Evropskega sveta in vrh EU-Zahodni Balkan, ki so se ga udeležili vsi vabljeni gostje, vključno z vodji držav Zahodnega Balkana.[85][86][87][88][89]

 
Delegacija Janše ter češkega in poljskega kolega je bila prva v Ukrajini po začetku vojne

Janez Janša se je med rusko invazijo na Ukrajino, 15. marca 2022, s poljskim premierjem Morawieckim in češkim premierjem Fialo z vlakom odpravil v Kijev na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom. Šlo je za prvi visoki obisk v Ukrajini od začetka vojne.[90][91] Janša bi sicer moral Ukrajino obiskati 24. februarja, a je bil obisk zaradi začetka ruske invazije prestavljen. V spomin na obisk je ukrajinski predsednik Zelenski 9. septembra 2022 v Kijevu postavil spominsko obeležje.[92] Janez Janša je s predsedovanjem 14. slovenski vladi zaključil 13. maja 2022.

24. maja 2022 je Višje sodišče v Celju potrdilo obsodbo Janše na tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta zaradi razžalitve novinark Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek na Twitterju leta 2016, ki je s tem postala pravnomočna.[93]

Vrnitev v opozicijo (2022)

Na državnozborskih volitvah leta 2022 je Slovenska demokratska stranka pod vodstvom Janše osvojila drugo mesto. Stranka je prejela nekoliko nižji odstotek glasov, a povečala število svojih poslancev.[94][95] Od koalicijskih partneric tretje Janševe vlade je v parlamentu ostala le še Nova Slovenija. Povežimo Slovenijo, del katere je bila stranka Konkretno (prej SMC), Naša Dežela in Slovenska nacionalna stranka se niso uspele uvrstiti v državni zbor. Na listi Naše Dežele so kandidirali nekateri bivši DeSUS-ovi poslanci, ki so po izstopu DeSUS-a iz vlade le-to še naprej podpirali. Prav tako je vlado podpirala tudi SNS. Relativni zmagovalec volitev Robert Golob je že pred volitvami zatrdil, da se s SDS ne bo povezoval, prav tako ne s strankami, ki so sodelovale v Janševi vladi. Slovenska demokratska stranka se je tako vrnila v opozicijo. Janša je svojemu nasledniku Robertu Golobu čestital preko Twitterja.[96]

27. marca 2023 je Janez Janša ponovno obiskal oblegano Ukrajino in se med drugim srečal s predsednikom ukrajinske vlade Denisom Šmigalom, vojaškimi strokovnjaki ter predsedniki tamkajšnjih političnih strank.[97][98][99] Ob tem je dejal, da situacija v Ukrajini ni tako optimistična, kot izgleda.[97]

Družina

 
Janez Janša skupaj s svojo ženo Urško Bačovnik Janša.

Z bivšo partnerico, Silvo Predalič je imel dva otroka: Žana in Niko.[100] V začetku novembra leta 2006 je javnosti predstavil svojo novo izvoljenko Urško Bačovnik in se z njo 4. julija 2009 poročil.[101][102] 18. avgusta 2011 se jima je rodil prvi sin, Črtomir,[103] 12. avgusta 2013 pa drugi, Jakob.[104]

Podpora javnosti

Janez Janša je dosegel veliko javno vidnost in popularnost v času boja za samostojnost, vse od afere JBTZ, ko je bil kot politični zapornik simbol upora.[navedi vir]

Janez Janša uživa visoko stopnjo podpore v Slovenski demokratski stranki (SDS)[105] Njegovi podporniki ga pogosto omenjajo kot najvidnejšega nasprotnika levice:

»Janša je postal oster trn v peti levice in njenih šefov le zato, ker je v svojih kritikah dosleden, ker je dokaj dober analitik razmer, ker pri nobeni stvari zlepa ne popusti in ker se ga zaradi tega še bolj bojijo. Takšnih ljudi in oporečnikov levica prej namreč ni bila vajena, saj je s "preizkušenimi" prijemi (z zastraševanjem, udbovskimi provokacijami, zakonsko represijo itd.) vsakogar lahko zelo hitro ustrahovala, zlomila in se ga znebila kot političnega nasprotnika.«

— Danilo Slivnik, Kučanov klan, stran 20, 1996

Po anketi Nedeljskega dnevnika se je v letih med 1988 in 2010 med prvih deset nominirancev za Slovenca leta uvrstil 14 krat (več uvrstitev sta dosegla le Milan Kučan (18) in Janez Drnovšek (17)).[106]

Kritični odzivi

V publicistiki

V gorečem sporu je o njem dal zelo ostro izjavo njegov politični sopotnik Dimitrij Rupel:

»Janša je demagog. V polemiki je nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike.«

— Dimitrij Rupel, 1996, [107],[108],[109]

Publicistka Spomenka Hribar, tudi iz kroga, ki si je prizadeval za osamosvojitev, je objavila hermenevtično analizo stališč in delovanja Janeza Janše v knjigi Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše.[110] Janeza Janšo opisuje kot politika, nevarnega za demokracijo v Sloveniji.[111] Med drugim ocenjuje:

»V Depali vasi je prišlo do prekoračitve vojaških pooblastil in v tem, principialnem, formalnem smislu, do vojaškega udara.«

— S. Hribar, Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše [110],[112]

V protestnih gibanjih 2012–2013

 
Protestni plakat

V protestih, ki so se razplamteli v času druge Janševe vlade v zimi 2012–2013, sta bila izpostavljena Janša in njegov politični tekmec Zoran Janković zaradi poročila protikorupcijske komisije, ki je pri obeh zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.[43] Protestniki so zahtevali umik z oblasti celotne politične elite.

Zlasti so negativno odmevali v levem delu javnosti nekateri javni nastopi Janeza Janše in drugih predstavnikov SDS, po elektronskih medijih in v poslanici shodu Zbora za republiko 8. februarja. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je v Janševem govoru, ki je najbolj odmeval v delu, ko je delovanje političnih nasprotnikov označil z »levim fašizmom«, zaznala sovražni govor.[113]

Poročilo KPK o Janševem premoženjskem stanju je pozneje odpravilo Vrhovno sodišče.[114]

V umetnosti

Lik in dela Janeza Janše so spodbudili tri slovenske umetnike, da so se leta 2007 uradno preimenovali. Vsi trije so prevzeli ime Janez Janša in pogosto sodelujejo: Janez Janša (režiser), Janez Janša (likovni umetnik) in Janez Janša (performer).[115]

Režiser Janez Janša je v sodelovanju z drugima dvema preimenovanima umetnikoma in številnimi intervjuanci ustvaril film Jaz sem Janez Janša.

Odlikovanja in priznanja

Galerija

Viri

  1. ↑ Brockhaus Enzyklopädie
  2. ↑ Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
  3. ↑ Munzinger Personen
  4. ↑ »Slovenska demokratska stranka - SDS«. Volitve v državni zbor 2008. Ministrstvo za javno upravo RS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2012. Pridobljeno 6. junija 2011.
  5. ↑ »Volilna enota 4: Ljubljana Bežigrad«. Volitve poslancev v državni zbor 15.10.2000. Državna volilna komisija. Arhivirano iz prvotnega dne 31. julija 2009. Pridobljeno 6. junija 2011.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  6. ↑ 6,0 6,1 »Rdeči dosje Janeza Janše: Ko je sovrstnike razganjalo od hormonov, je kot 17-letnik vstopil v partijo«. Pridobljeno 4. februarja 2021.[mrtva povezava]
  7. ↑ 7,0 7,1 »Janša je bil zadet ko mamba, Po arhivih brskamo v satirični rubriki Mladinamit«. Pridobljeno 4. februarja 2021.
  8. ↑ »Janševa vlada padla. Alenka Bratušek nova mandatarka. (video)«. siol.net. Pridobljeno 29. oktobra 2021.
  9. ↑ »Ustavno sodišče razveljavilo dveletno zaporno kazen Janezu Janši«. Dnevnik. Pridobljeno 22. aprila 2021.
  10. ↑ Vukelić, Majda (4. december 2015). »Janša želi biti oproščen, Patria spet na vrhovno sodišče«. old.delo.si. Pridobljeno 22. aprila 2021.
  11. ↑ STA, Pi K. , Delo si (14. julij 2014). »Ali bo Janez Janša obdržal poslanski mandat?«. old.delo.si. Pridobljeno 12. septembra 2022.
  12. ↑ postaja, Spletna. »Politični zapornik | Družina – vsak dan s teboj«. Politični zapornik | Družina – vsak dan s teboj. Pridobljeno 12. septembra 2022.
  13. ↑ »Nekdanji politični zaporniki prepričani, da bo Janša rehabilitiran«. rtvslo.si. Pridobljeno 12. septembra 2022.
  14. ↑ Podravje, Moje (12. december 2020). »Pred šestimi leti na prostost edini politični zapornik v Evropski uniji«. Moje Podravje. Pridobljeno 12. septembra 2022.
  15. ↑ »Matej Tonin: Janez Janša ni politični zapornik, je politik v zaporu (video)«. siol.net. Pridobljeno 12. septembra 2022.
  16. ↑ »Pismo proti Janševi vladi: Obvarujmo demokracijo pred avtoritarno oblastjo«. siol.net. Pridobljeno 14. februarja 2021.
  17. ↑ »Janša odgovoril na očitke, da vzpostavlja avtoritarni režim«. zurnal24.si. Pridobljeno 29. oktobra 2021.
  18. ↑ »Covid-19: po prvem valu epidemije med zmagovalci, v drugem na svetovnem dnu«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. oktobra 2021.
  19. ↑ A. S., M. Z. (1. junij 2022). »Poslanke in poslanci s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba«. MMC RTV SLO. RTV Slovenija. Pridobljeno 1. junija 2022.
  20. ↑ »Slovenia's populist pro-Trump PM loses election to newcomer party«. The Independent (v angleščini). 25. april 2022. Pridobljeno 12. septembra 2022.
  21. ↑ Savic, Domen. »Slovenia's Prime Minister Is a Far-Right Conspiracy Theorist and Twitter Addict Who Won't Admit Trump Lost«. Foreign Policy (v ameriški angleščini). Pridobljeno 12. septembra 2022.
  22. ↑ »Janez Jansa: Slovenia votes out pro-Trump populist«. BBC News (v britanski angleščini). 25. april 2022. Pridobljeno 12. septembra 2022.
  23. ↑ »Slovenian survivor targets victory à la Orbán – POLITICO«. junij 2018.
  24. ↑ Palmer, James. »Slovenia PM Frantically Tries to Justify Congratulatory Trump Call«. Foreign Policy (v ameriški angleščini). Pridobljeno 15. novembra 2020.
  25. ↑ Central, Shaun Walker; correspondent, eastern Europe (4. maj 2020). »Slovenia's PM Janša channels Orbán with attacks on media and migrants«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 15. novembra 2020.
  26. ↑ Zurnal24.si - Janša: Spet na delu zeleni flomaster
  27. ↑ 27,0 27,1 »Življenjepis«. www.nekdanji-pv.gov.si. Pridobljeno 11. septembra 2022.
  28. ↑ http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1997_02.pdf
  29. ↑ Spletna klepetalnica MMC, Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (5. september 2008 ob 22:00)
  30. ↑ Janša Janez Arhivirano 2012-09-11 at Archive.is Slovenska pomlad - Osebe. Muzej novejše zgodovine Slovenije. Pridobljeno 16.9.2008.
  31. ↑ Pred 24 leti se je pričela afera JBTZ, Mladina, 1. 6. 2012, vpogledano 2013-02-14. Obsodbe: Ivan Borštner 4 leta strogega zapora, Franci Zavrl in Janez Janša 18 mesecev zapora, David Tasič pet mesecev zapora.
  32. ↑ »Življenjepis«. www.nekdanji-pv.gov.si. Pridobljeno 12. septembra 2022.
  33. ↑ 33,0 33,1 Delo.si, Dokumentacija Dela (4. december 2011). »Kratka zgodovina stranke SDS«. old.delo.si. Pridobljeno 12. septembra 2022.
  34. ↑ »Delo - Vedeti več pomeni imeti moč«. www.delo.si. Pridobljeno 11. septembra 2022.
  35. ↑ »Dnevnikova volilna napoved: Na volitvah prihodnjo nedeljo bo zmagala SDS«. Dnevnik. Pridobljeno 11. septembra 2022.
  36. ↑ »Ninamedia - Volitve 2008«. www.ninamedia.si. Pridobljeno 11. septembra 2022.
  37. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. septembra 2008. Pridobljeno 11. septembra 2022.
  38. ↑ »archive.ph«. archive.ph. Arhivirano iz prvotnega dne 24. decembra 2012. Pridobljeno 11. septembra 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  39. ↑ »Vse je pripravljeno za Janšo«. 24ur.com. Pridobljeno 25. januarja 2012.
  40. ↑ TV Slovenija 3. program
  41. ↑ »Janša: Glasovanje je zmaga razuma«. 24ur.com. Pridobljeno 28. januarja 2012.
  42. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. februarja 2012. Pridobljeno 10. februarja 2012.
  43. ↑ 43,0 43,1 Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, 7.1.2013 Arhivirano 2013-06-02 na Wayback Machine., vpogledano 2013-02-14
  44. ↑ »(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka«. Delo. 27. februar 2013. Pridobljeno 1. marca 2013.
  45. ↑ Petkovič, Blaž; Brstovšek, Andrej (22. marec 2013). »Janez Janša bo pisal in predaval«. Dnevnik. Pridobljeno 8. junija 2013.
  46. ↑ [1]
  47. ↑ [2]
  48. ↑ »Janša obsojen. Odvetnik Matoz: "Sodbo bomo razveljavili."«. MMC RTV-SLO. 28. april 2014. Pridobljeno 20. maja 2014.
  49. ↑ »Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo«. Delo. 16. junij 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. junija 2014. Pridobljeno 21. junija 2014.
  50. ↑ »Janša že v zaporu; podporniki v nagovorih o lažeh, resnici in krivičnosti (foto)«. Dnevnik. 21. junij 2014. Pridobljeno 21. junija 2014.
  51. ↑ Roglič, Meta; Pihlar, Tatjana; Vaupotič, Vesna (18. junij 2014). »Poslanec naj bo – četudi iz zapora«. Pridobljeno 21. junija 2014.
  52. ↑ »Zapornik št. 1 še naprej brije norce iz parlamenta«. Mladina. 28. avgust 2014. Pridobljeno 14. septembra 2014.
  53. ↑ [3]
  54. ↑ [4]
  55. ↑ [5]
  56. ↑ 56,0 56,1 »Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo v zadevi Patria: Pritožnik neizpodbojno velja za nedolžnega«. RTVSLO.si. Pridobljeno 20. julija 2022.
  57. ↑ »Janša: Saga o zadevi Patria zaključena, ustavno sodišče zavrglo pritožbo«. N1. 28. junij 2022. Pridobljeno 20. julija 2022.
  58. ↑ »Ustavno sodišče zavrglo pritožbo Janeza Janše«. Dnevnik. Pridobljeno 20. julija 2022.
  59. ↑ »https://twitter.com/jjansasds/status/1541726595555155969«. Twitter (v angleščini). Pridobljeno 20. julija 2022. {{navedi splet}}: Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  60. ↑ »Ustavno sodišče: Janez Janša je nedolžen«. siol.net. Pridobljeno 20. julija 2022.
  61. ↑ »Janša: Naredili bomo vse, da sestavimo stabilno vlado«. MMC RTV. 5. junij 2018.
  62. ↑ »www.slovenskenovice.si«. www.slovenskenovice.si. Slovenske novice. 9. maj 2018. Pridobljeno 1. marca 2020.
  63. ↑ 63,0 63,1 63,2 »Janša: Če bo nekdo drug zbral večino podpisov, mandata ne bom sprejel«. zurnal24.si. Pridobljeno 1. marca 2020.
  64. ↑ »Pahor bo mandat podelil Janši, ki bo v vlado povabil vse stranke«. RTVSLO.si. Pridobljeno 1. marca 2020.
  65. ↑ »Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za predsednika vlade«. RTVSLO.si. Pridobljeno 1. marca 2020.
  66. ↑ »Cerar izstopil iz SMC-ja. Počivalšek: Iti moramo naprej«. RTVSLO.si. 2. marec 2020. Pridobljeno 2. marca 2020.
  67. ↑ »Na shodu proti koaliciji sovraštva več kot tisoč protestnikov #video«. siol.net. Pridobljeno 18. marca 2020.
  68. ↑ »Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov«. MMC RTV. 3. marec 2020.
  69. ↑ »Igor Zorčič izvoljen za predsednika državnega zbora«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. marca 2020.
  70. ↑ »Večer - Rekordno hitro prevzeli oblast: Janša ob izvolitvi kritiziral Šarčevo vlado, Levica pričakuje orbanovski režim«. www.vecer.com. 13. marec 2020. Pridobljeno 18. marca 2020.[mrtva povezava]
  71. ↑ Uredništvo (14. marec 2020). »Ustanovna seja nove vlade z maskami: "Vrag je že zdavnaj odnesel šalo"«. Domovina. Pridobljeno 18. marca 2020.
  72. ↑ 72,0 72,1 72,2 »Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU«. siol.net. Pridobljeno 5. decembra 2020.
  73. ↑ 73,0 73,1 73,2 Janša, Janez (18. november 2020). »twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970«. Twitter. Pridobljeno 5. decembra 2020.
  74. ↑ Šarec, Marjan (18. november 2020). »twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528«. Twitter. Pridobljeno 5. decembra 2020.
  75. ↑ Mesec, Luka (17. november 2020). »twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161«. Twitter. Pridobljeno 5. decembra 2020.
  76. ↑ Fajon, Tanja (18. november 2020). »twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416«. Twitter. Pridobljeno 5. decembra 2020.
  77. ↑ 77,0 77,1 »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 5. decembra 2020.
  78. ↑ »Opozicija kritična do pisma. SMC: Trditve o ukradenih volitvah so nerazumljive. #odzivi«. siol.net. Pridobljeno 5. decembra 2020.
  79. ↑ »Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU«. siol.net. Pridobljeno 5. decembra 2020.
  80. ↑ »Merklova: Janša je pozval h kompromisu, kar je tudi v našem interesu«. siol.net. Pridobljeno 5. decembra 2020.
  81. ↑ »Rupel: Janševo pismo je odlično, volitve 2014 so bile škandal #video«. siol.net. Pridobljeno 5. decembra 2020.
  82. ↑ »Pismo, ki je pri nekaterih sprožilo zgražanje, pri drugih odobravanje«. RTVSLO.si. Pridobljeno 5. decembra 2020.
  83. ↑ »Erjavec prejel 40 glasov, zato Janša ostaja predsednik vlade«. www.delo.si. Pridobljeno 12. septembra 2022.
  84. ↑ »Pahor: "Slovenijo premika naprej koalicija za nekaj, ne koalicija proti." Janša: "Znamo in zmoremo."«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. junija 2021.
  85. ↑ »"Evropska komisija je tista, ki se bliža kršitvi vladavine prava."«. RTVSLO.si. Pridobljeno 7. oktobra 2021.
  86. ↑ »Voditelji prihajajo na Brdo pri Kranju, pričakovana skupna izjava brez časovnice vstopanja v EU«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. oktobra 2021.
  87. ↑ »V Sloveniji se bodo srečali voditelji EU in Zahodnega Balkana - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021«. Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021. Pridobljeno 6. oktobra 2021.
  88. ↑ »EU namenja 30 milijard evrov za Zahodni Balkan, ki pa ostaja brez časovnice za vstop«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. oktobra 2021.
  89. ↑ »Predsednik vlade Janez Janša: Države Zahodnega Balkana potrebujejo evropsko perspektivo - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021«. Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021. Pridobljeno 6. oktobra 2021.
  90. ↑ »Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu«. RTVSLO.si. Pridobljeno 15. marca 2022.
  91. ↑ »Czech, Polish, Slovenian PMs Traveling To Kyiv To Meet Zelenskiy«. RadioFreeEurope/RadioLiberty (v angleščini). Pridobljeno 15. marca 2022.
  92. ↑ »Head of State meets with President of Latvia, Prime Minister of Poland paying visit to Kyiv«. President of Ukraine. President of Ukraine, Press Office. 9. september 2022.
  93. ↑ »Višje sodišče v Celju potrdilo obsodbo Janeza Janše«. MMC-RTV SLO. 25. maj 2022. Pridobljeno 24. maja 2022.
  94. ↑ Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač (24. april 2022). »Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica«. MMC RTV SLO. RTV Slovenija. Pridobljeno 26. aprila 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  95. ↑ Kosmač, Gorazd (25. april 2022). »"Gibanje Svoboda je posrkalo večino volivcev, ki so glasovali proti vladi"«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 26. aprila 2022.
  96. ↑ »https://twitter.com/jjansasds/status/1529531617244598273«. Twitter (v angleščini). Pridobljeno 1. junija 2022. {{navedi splet}}: Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  97. ↑ 97,0 97,1 »Janša v Kijevu: Situacija ni tako optimistična, kot je mogoče videti od daleč«. rtvslo.si. Pridobljeno 1. aprila 2023.
  98. ↑ Miklavčič, Katja (27. marec 2023). »Janez Janša znova v Kijevu«. N1. Pridobljeno 1. aprila 2023.
  99. ↑ postaja, Spletna. »Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« | Družina – vsak dan s teboj«. Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« | Družina – vsak dan s teboj. Pridobljeno 1. aprila 2023.
  100. ↑ »Uradna stran Slovenske demokratske stranke, vpogledana in shranjena 31.3.2007«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2005. Pridobljeno 23. septembra 2005.
  101. ↑ Janša predstavil lepšo polovico, RTV SLO, 2. november 2006
  102. ↑ SiOL.net - Janez Janša in Urška Bačovnik sta poročena
  103. ↑ RTV SLO - Zakonca Janša dobila sina Črtomirja
  104. ↑ še eden JJ: Urška Bačovnik in Janša dobila drugega sina
  105. ↑ Izjemna podpora predsedniku vlade in prvaku SDS Janezu Janši, Demokracija, 15 1. 2013, vpogledano 2013-02-14
  106. ↑ Tomaž Bukovec: Slovenec leta 2010: Najbolj množična ljudska anketa, Nedeljski dnevnik, 8. december 2010, vpogledano 2013-02-14
  107. ↑ Jure Trampuš: Gospodar in odrešenik, Mladina 16. 7. 2004, vpogledano 2013-02-14
  108. ↑ Meta Roglič: Saga Pahorjevega posebnega odposlanca Delo, 21.03.2009, vpogledano 2013-02-14
  109. ↑ SiOL-ov intervju z Dimitrijem Ruplom "Pahor je simpatičen, a je pomanjkljiv voditelj", 13.05.2011, vpogledano 2013-02-14
  110. ↑ 110,0 110,1 Spomenka Hribar, Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše, Ciceron, Ljubljana, 1996 in 2011 Arhivirano 2012-05-13 na Wayback Machine. ISBN 978-961-6627-22-1, vpogledano 2013-02-14
  111. ↑ Spomenka Hribar: Svet kot zarota – Politični koncept Janeza Janše, intervju, Razgledi.net, 25.11.2011 Arhivirano 2015-09-24 na Wayback Machine., Obsežen intervju s povzetki tez knjige z istim naslovom, vpogledano 2013-02-14
  112. ↑ Damjan Likar: V Depali vasi je prišlo do vojaškega udara – že drugič v Janševi karieri, Vestnik pomurje.si, 07.04.2012. Arhivirano 2013-01-18 na Wayback Machine., vpogledano 2013-02-14, Vsebuje citat iz knjige S. Hribar: Svet kot zarota
  113. ↑ Boris Šuligoj, Anže Božič: Janšev »levi fašizem« še vedno dviga prah, Delo, 12. februar 2013 Arhivirano 2013-12-03 na Wayback Machine., vpogledano 2013-03-03
  114. ↑ [6]
  115. ↑ Prejšnja imena treh umetnikov glej v Janez Janša (razločitev).
  116. ↑ Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo
  117. ↑ »Predsednik vlade Janez Janša prejel nagrado Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope. | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 13. septembra 2021.

Glej tudi

Zunanje povezave

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Janez Janša.
 
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Janez Janša
Politične funkcije
Nov položaj Minister za obrambo Republike Slovenije
kot republiški sekretar za ljudsko obrambo
1990–1994 		Naslednik: 
Jelko Kacin
Predhodnik: 
Franci Demšar 		Minister za obrambo Republike Slovenije
2000 		Naslednik: 
Anton Grizold
Predhodnik: 
Anton Rop 		Predsednik Vlade Republike Slovenije
2004–2008 		Naslednik: 
Borut Pahor
Predhodnik: 
José Sócrates 		Predsednik Evropskega sveta
2008 		Naslednik: 
Nicolas Sarkozy
Predhodnik: 
Borut Pahor 		Predsednik Vlade Republike Slovenije
2012–2013 		Naslednik: 
Alenka Bratušek
Funkcije v političnih strankah
Predhodnik: 
Jože Pučnik 		Predsednik Slovenske demokratske stranke
1993–danes 		Trenutni nosilec naziva
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Janez_Janša&oldid=6010363«