Kumrovec
Kumrovec je vas in občina v Krapinsko-zagorski županiji na Hrvaškem. Leži v obmejnem pasu s Slovenijo ob reki Sotli. Kumrovec je najbolj poznan kot rojstni kraj predsednika Jugoslavije, Josipa Broza Tita (1892–1980). Po podatkih iz leta 2001 ima občina Kumrovec 1854 prebivalcev, vas pa le 304 prebivalce.
Kumrovec | |
|---|---|
 | |
  Kumrovec Geografska lega na Hrvaškem | |
| 46°5′N 15°41′E / 46.083°N 15.683°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Krapinsko-zagorska županija |
| Občina | Kumrovec |
| Nadm. višina | 179 m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 304 |
| Poštna številka | 49295 Kumrovec |
| Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). | |
Glavna turistična zanimivost vasi je etnološki muzej Staro selo z restavriranimi vaškimi hišami, zgrajenimi konec 19. stoletja. Rekonstrukcija in redekoracija 40-ih hiš in drugih kmetijskih objektov se je začela leta 1977.
Titova rojstna hiša, zgrajena leta 1860 kot prva z zidaki pozidana hiša v Kumrovcu, je od leta 1953 Muzej maršala Tita. Pred njo stoji njegov bronasti kip, delo Antuna Augustinčića (1900–1979).
Po raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja Daniela Siterja je v začetni fazi nemške okupacije slovensko-hrvaškega ozemlja med majem in junijem 1941 občino Kumrovec poleg ostalih predelov zahodnega obrobja Hrvaškega Zagorja (Hum na Sotli, Prišlin, Druškovec, Brezno in Lupinjak) začasno okupirala nacistična Nemčija. Svastika je prvih nekaj tednov po aprilski zasedbi plapolala tudi v Kumrovcu, rojstnem kraju Josipa Broza Tita. Okupirani čezmejni prostor je bil vrnjen Neodvisni državi Hrvaški (NDH) v sredini junija 1941. Takrat se je državna in okupacijska meja med Nemčijo in NDH dokončno vzpostavila po vodni liniji reke Sotle.[1][2]
Muzej Staro selo: vaške hiše
uredi
Demografija
uredi| Pregled števila prebivalcev po letih[3] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 214 | 226 | 235 | 242 | 250 | 259 | 278 | 260 | 264 | 267 | 275 | 291 | 328 | 303 | 304 |
Viri in opombe
uredi- ↑ Siter, Daniel (26. avgust 2019). »Reka Sotla kot okupacijska meja med nemškim rajhom in NDH: primer občine Rogaška Slatina«. Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino. Št. Letn. 67, št. 1 (2019). Zveza zgodovinskih društev Slovenije. str. 141-164. COBISS 69148258. ISSN 0023-4923. Pridobljeno 20. septembra 2023.
- ↑ Siter, Daniel (2023). Rogaška Slatina pod kljukastim križem: zdravilišče med okupacijo 1941-1945 (2. (dopolnjena, spremenjena in razširjena) izd.). Ljubljana: Alma Mater Europaea - Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana. str. 3-6, 55-61, 307-322. COBISS 143986691. ISBN 978-961-6192-89-7.
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
Nadaljnje branje
uredi- Siter, Daniel. "Reka Sotla kot okupacijska meja med nemškim rajhom in NDH: primer občine Rogaška Slatina". Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 67, št. 1, str. 141–164, ilustr. ISSN 0023-4923. https://kronika.zzds.si/kronika/article/view/370. (COBISS)
- Siter, Daniel. Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945. 2., dopolnjena in spremenjena izdaja. Ljubljana: Alma Mater Europaea – Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana, 2023. XV, 413 str., ilustr. ISBN 978-961-6192-89-7. (COBISS)
- Siter, Daniel. Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945. 1. izdaja. Ljubljana: Alma Mater Europaea – Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana, 2021. XXII, 459 str., ilustr. ISBN 978-961-6192-83-5. (COBISS)
Glej tudi
urediZunanje povezave
uredi
- Kumrovec.hr, uradna stran
