Svet Evropske unije
Svet Evropske unije (imenovan tudi Svet ministrov ali kar Svet) je zakonodajna institucija Unije, v kateri so zastopane vlade držav članic EU. Je najpomembnejša ustanova v procesu sprejemanja odločitev Evropske unije, svojo sestavo in ime pa spreminja glede na področje dela (kmetijstvo, promet, izobraževanje itd.). Glede na tematiko se sestanejo resorni ministri posameznih držav članic, ki sprejemajo odločitve s svojega področja. V nekaterih svetih so lahko države članice zastopane tudi z več ministri, če nacionalna ministrstva ne pokrivajo vseh področij, ki jih pokriva sestava sveta.
Sestava sveta uredi
Svet EU je pravno ena sama institucija, čeprav ima več sestav (deset). Vsem sestavam Sveta (z izjemo Sveta EU za zunanje zadeve) predseduje minister države članice, ki tedaj predseduje Svetu (prej omenjeni sestavi sveta predseduje Podpredsednik Evropske komisije in Visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko). Kot primarni zakonodajni organ (na vse več področjih se uveljavlja sistem soodločanja z evropskim parlamentom) Svet EU sprejema različne pravne akte:
- uredbe (pravni akt zavezujoč za vse države članice, tako po cilju kot načinu prenosa v nacionalni pravni red)
- direktive (pravni akt zavezujoč za vse države članice po cilju, ki ga določa - kako cilj članice dosežejo je stvar ukrepov vlade države članice)
- sklepi (zavezujoči za tiste, ki jih naslavljajo)
- priporočila (niso pravno zavezujoča)
- mnenja (niso pravno zavezujoča, izdajajo jih tudi druge institucije EU npr. v zakonodajnem postopku)
Pomembno telo Sveta je COREPER – odbor stalnih predstavnikov držav članic EU. COREPER je francoska kratica imena tega odbora, sestavljajo pa ga veleposlaniki držav članic pri Evropski uniji, ki pripravljajo seje posameznih svetov. Naloga tega odbora je podpora Svetu EU pri obravnavanju pravnih predlogov in osnutkov, ki jih predloži evropska komisija. Kar 90 odstotkov vseh odločitev Sveta EU je sprejetih na zasedanjih COREPER.
Odbor stalnih predstavnikov (COREPER) uredi
COREPER (francosko Comité des représentants permanents) je odbor stalnih predstavnikov Evropske unije. Njegova naloga je priprava dnevnega reda za zasedanje ministrov Sveta.
- COREPER I je sestavljen iz namestnikov stalnih predstavnikov držav članic in se ukvarja predvsem s socialnimi in ekonomskimi vprašanji. Pokriva delovanje naslednjih sestav Sveta EU:
- Izobraževanje, mladina, kultura in šport (EYCS)
- Kmetijstvo in ribištvo (AGRIFISH)
- Konkurenčnost (COMPET)
- Okolje (ENV)
- Promet, telekomunikacije in energija (TTE)
- Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO)
- COREPER II je sestavljen iz stalnih predstavnikov držav članic in se ukvarja s predvsem s političnimi, ekonomskimi in zunanjimi zadevami. Pokriva delovanje naslednjih sestav Sveta EU:
- Ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN)
- Pravosodje in notranje zadeve (JHA)
- Splošne zadeve (GAC)
- Zunanje zadeve (FAC)
Slovensko članstvo v Svetu uredi
Naloge uredi
- Sprejemanje evropske zakonodaje; praviloma skupaj z evropskim parlamentom
- Usklajevanje politik držav članic
- Oblikovanje skupne zunanje in varnostne politike EU
- Sklepanje mednarodnih sporazumov med EU in mednarodnimi organizacijami, drugimi državami
- Sprejemanje proračuna EU skupaj s evropskim parlamentom
Odločanje uredi
Svet odloča praviloma s kvalificirano večino. Za sprejem odločitve je treba zbrati dobrih 70 odstotkov glasov (62 od skupno 87), ki so državam članicam EU dodeljeni glede na velikost države in število njenih prebivalcev (Nemčija ima npr. deset glasov, Luksemburg pa dva). Nekatere odločitve Svet še vedno sprejema s soglasjem, nekatere pa tudi z navadno večino. V razširjeni Uniji, ki bo leta 2004 štela 25 članic, bo soglasje težko doseči, zato pogodba iz Nice, ki je začela veljati 1. februarja 2003, določa 27 področij (ukrepov), na katerih se bodo odločitve namesto s soglasjem sprejemale s kvalificirano večino. Po letu 2014 je kvalificirana večina dvojna večina, kar pomeni, da šteje za soglasje glasovanje 55% držav članic, ki pa morajo predstavljati obenem tudi 65% prebivalstva Evropske unije. Tako sprejeta zakonodaja ohranja legitimnost, priprava zakonodaje pa je preglednejša.
Predsedovanje uredi
Vsaka članica Unije predseduje Svetu EU šest mesecev. Rotacija je določena vnaprej, predsedujoča članica pa usmerja delo Sveta EU in išče kompromisno rešitev, kadar so mnenja deljena. Predsedstvo deluje v skladu s svojim programom, v katerem predsedujoča država poleg uresničitve skupnih ciljev predlaga tudi svoje prednostne naloge. Najmanj na pol leta se vsak Svet sestane tudi na neformalnem zasedanju. Države članice predsedujejo vsem sestavam sveta z izjemo Sveta EU za zunanje zadeve, ki mu predseduje Visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko.
Seznam rotacij predsedovanja svetu EU uredi
(od ustanovitve do decembra 2009 so šefi vlad predsedovali tudi Evropskemu svetu (takrat še v obliki neformalnih srečanj voditeljev), s 1. decembrom 2009, ko pa je Evropski svet postal tudi uradna institucija EU, je bila uvedena funkcija stalnega predsednika Evropskega sveta)
[#] - število predsedovanj
Svet Evrope, Evropski svet uredi
Sveta Evropske unije ne smemo zamenjevati s Svetom Evrope, ki je povsem ločena mednarodna organizacija. Ne smemo ga zamenjevati tudi z Evropskim svetom, ki je ločena, čeravno tesno povezana institucija EU, sestavljena iz predsednikov držav ali vlad držav članic ter predsednika Evropske komisije. Svet Evropske unije v dokumentih EU pogosto navajajo le kot »Svet«, neformalno pa je občasno v rabi stari izraz »ministrski svet«.
Opombe uredi
- ↑ 1,0 1,1 Avstriji naj bi leta 2006 sledila Nemčija, ki pa se je odpovedala predsedovanju, saj je imela za to obdobje razpisane parlamentarne volitve. Prevzela je Finska, ki je bila naslednja na vrsti. Nemške volitve so bile zaradi nezaupnice vladi izvedene že leta 2005, sprememba pa je ostala.
- ↑ Predsedništvo naj bi po prvotnem načrtu prevzelo Združeno kraljestvo, a je britanska vlada po odločitvi volivcev o izstopu države iz Evropske unije opustila načrte o predsedovanju.
Sklici uredi
- ↑ »Predsedovanje Svetu EU - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021«. Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021. Pridobljeno 15. julija 2021.