Odpre glavni meni

Svet Evropske unije

Svet Evropske unije (imenovan tudi Svet ministrov ali kar Svet) je zakonodajna institucija Unije, v kateri so zastopane vlade držav članic EU. Je najpomembnejša ustanova v procesu sprejemanja odločitev Evropske unije, svojo sestavo in ime pa spreminja glede na področje dela (kmetijstvo, promet, izobraževanje itd.). Glede na tematiko se sestanejo resorni ministri posameznih držav članic, ki sprejemajo odločitve s svojega področja. V nekaterih svetih so lahko države članice zastopane tudi z več ministri, če nacionalna ministrstva ne pokrivajo vseh področij, ki jih pokriva sestava sveta.

Evropska unija
Flag of Europe.svg

Članek je del serije:
Politika in uprava
Evropske unije


Trije stebri

Steber I: Evropska skupnost
Steber II: Skupna zunanja in varnostna politika
Steber III: Policijsko in sodno sodelovanje


Politične ustanove

Komisija

Predsednik:  (Ursula von der Leyen)
Komisija Ursule von der Leyen

Evropski svet

Predsednik:  (Charles Michel)

Svet Evropske unije

Predsedništvo:  (Finska)

Parlament

Predsednik:  (David Sassoli)
Evroposlanci
Volilne enote in volitve
Politične skupine
Odbori

Sodstvo

Sodišče Evropskih skupnosti
Sodišče prve stopnje
Sodišče za uslužbence


Računsko sodstvo

Računsko sodišče Evropske unije


Finančna telesa

Evropska centralna banka
Evropska investicijska banka
Evropski investicijski sklad


Svetovalna telesa

Ekonomsko-socialni odbor
Odbor regij


Decentralizirana telesa

Agencije EU


Zakonodaja
Pravni red
Postopek
Pogodbe
Predpisi · direktive · odločitve
Priporočila · mnenja

Z EU povezane teme
Ekonomska in monetarna unija
Širitev
Zunanji odnosi
Vseevropske politične stranke


Sestava svetaUredi

Svet EU je pravno ena sama institucija, čeprav ima več sestav (deset). Vsem sestavam Sveta (z izjemo Sveta EU za zunanje zadeve) predseduje minister države članice, ki tedaj predseduje Svetu (prej omenjeni sestavi sveta predseduje Podpredsednik Evropske komisije in Visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko). Kot primarni zakonodajni organ (na vse več področjih se uveljavlja sistem soodločanja z evropskim parlamentom) Svet EU sprejema različne pravne akte:

  • uredbe (pravni akt zavezujoč za vse države članice, tako po cilju kot načinu prenosa v nacionalni pravni red)
  • direktive (pravni akt zavezujoč za vse države članice po cilju, ki ga določa - kako cilj članice dosežejo je stvar ukrepov vlade države članice)
  • sklepi (zavezujoči za tiste, ki jih naslavljajo)
  • priporočila (niso pravno zavezujoča)
  • mnenja (niso pravno zavezujoča, izdajajo jih tudi druge institucije EU npr. v zakonodajnem postopku)

Pomembno telo Sveta je COREPER – odbor stalnih predstavnikov držav članic EU. COREPER je francoska kratica imena tega odbora, sestavljajo pa ga veleposlaniki držav članic pri Evropski uniji, ki pripravljajo seje posameznih svetov. Naloga tega odbora je podpora Svetu EU pri obravnavanju pravnih predlogov in osnutkov, ki jih predloži evropska komisija. Kar 90 odstotkov vseh odločitev Sveta EU je sprejetih na zasedanjih COREPER.

COREPERUredi

COREPER (francosko Comité des représentants permanents) je komite stalnih predstavnikov Evropske unije. Njegova naloga je priprava dnevnega reda za zasedanje ministrov Sveta.

  • COREPER I je sestavljen iz namestnikov stalnih predstavnikov držav članic in se ukvarja predvsem s socialnimi in ekonomskimi vprašanji. Pokriva delovanje naslednjih sestav Sveta EU:
  • Izobraževanje, mladina, kultura in šport (EYCS)
  • Kmetijstvo in ribištvo (AGRIFISH)
  • Konkurenčnost (COMPET)
  • Okolje (ENV)
  • Promet, telekomunikacije in energija (TTE)
  • Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO)
  • COREPER II je sestavljen iz stalnih predstavnikov držav članic in se ukvarja s predvsem s političnimi, ekonomskimi in zunanjimi zadevami. Pokriva delovanje naslednjih sestav Sveta EU:
  • Ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN)
  • Pravosodje in notranje zadeve (JHA)
  • Splošne zadeve (GAC)
  • Zunanje zadeve (FAC)

Slovensko članstvo v SvetuUredi

Oblika sveta COREPER Slovenski minister
Izobraževanje, mladina, kultura in šport (EYCS) COREPER I ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič

minister za kulturo Tone Peršak

Kmetijstvo in ribištvo (AGRIFISH) COREPER I minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan
Konkurenčnost (COMPET) COREPER I ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič

minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek

Okolje (ENV) COREPER I ministrica za okolje in prostor Irena Majcen
Promet, telekomunikacije in energija (TTE) COREPER I minister za infrastrukturo Peter Gašperšič

minister za javno upravo Boris Koprivnikar

Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) COREPER I ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak

ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc

minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek

Ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) COREPER II ministrica za finance Mateja Vraničar Erman

minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek

Pravosodje in notranje zadeve (JHA) COREPER II minister za pravosodje Goran Klemenčič

ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar

Splošne zadeve (GAC) COREPER II minister za zunanje zadeve Karl Erjavec
Zunanje zadeve (FAC) COREPER II minister za zunanje zadeve Karl Erjavec

ministrica za obrambo Andreja Katič

minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek

ministrica brez resorja pristojna za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Alenka Smerkolj

NalogeUredi

  • Sprejemanje evropske zakonodaje; praviloma skupaj z evropskim parlamentom
  • Usklajevanje politik držav članic
  • Oblikovanje skupne zunanje in varnostne politike EU
  • Sklepanje mednarodnih sporazumov med EU in mednarodnimi organizacijami, drugimi državami
  • Sprejemanje proračuna EU skupaj s evropskim parlamentom

OdločanjeUredi

Svet odloča praviloma s kvalificirano večino. Za sprejem odločitve je treba zbrati dobrih 70 odstotkov glasov (62 od skupno 87), ki so državam članicam EU dodeljeni glede na velikost države in število njenih prebivalcev (Nemčija ima npr. deset glasov, Luksemburg pa dva). Nekatere odločitve Svet še vedno sprejema s soglasjem, nekatere pa tudi z navadno večino. V razširjeni Uniji, ki bo leta 2004 štela 25 članic, bo soglasje težko doseči, zato pogodba iz Nice, ki je začela veljati 1. februarja 2003, določa 27 področij (ukrepov), na katerih se bodo odločitve namesto s soglasjem sprejemale s kvalificirano večino. Po letu 2014 je kvalificirana večina dvojna večina, kar pomeni, da šteje za soglasje glasovanje 55% držav članic, ki pa morajo predstavljati obenem tudi 65% prebivalstva Evropske unije. Tako sprejeta zakonodaja ohranja legitimnost, priprava zakonodaje pa je preglednejša.

PredsedovanjeUredi

Vsaka članica Unije predseduje Svetu EU šest mesecev. Rotacija je določena vnaprej, predsedujoča članica pa usmerja delo Sveta EU in išče kompromisno rešitev, kadar so mnenja deljena. Predsedstvo deluje v skladu s svojim programom, v katerem predsedujoča država poleg uresničitve skupnih ciljev predlaga tudi svoje prednostne naloge. Najmanj na pol leta se vsak Svet sestane tudi na neformalnem zasedanju. Države članice predsedujejo vsem sestavam sveta z izjemo Sveta EU za zunanje zadeve, ki mu predseduje Visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko.

Seznam rotacij predsedovanja svetu EUUredi

(od ustanovitve do decembra 2009 so šefi vlad predsedovali tudi Evropskemu svetu (takrat še v obliki neformalnih srečanj voditeljev), s 1. decembrom 2009, ko pa je Evropski svet postal tudi uradna institucija EU, je bila uvedena funkcija stalnega predsednika Evropskega sveta)

Obdobje Trojica Predsedstvo Šef vlade Spletna stran
1958 Jan–Jun     Belgija Achille Van Acker

Gaston Eyskens (od 26. junija)

 
Jul–Dec   Zahodna Nemčija Konrad Adenauer
1959 Jan–Jun   Francija Charles de Gaulle
Jul–Dec   Italija Antonio Segni
1960 Jan–Jun   Luksemburg Pierre Werner
Jul–Dec   Nizozemska Jan de Quay
1961 Jan–Jun   Belgija Gaston Eyskens [2]

Théo Lefèvre (od 25. aprila)

Jul–Dec   Zahodna Nemčija Konrad Adenauer [2]
1962 Jan–Jun   Francija Charles de Gaulle [2]
Jul–Dec   Italija Amintore Fanfani
1963 Jan–Jun   Luksemburg Pierre Werner [2]
Jul–Dec   Nizozemska Jan de Quay [2]

Victor Marijnen (od 24. julija)

1964 Jan–Jun   Belgija Théo Lefèvre [2]
Jul–Dec   Zahodna Nemčija Ludwig Erhard
1965 Jan–Jun   Francija Charles de Gaulle [3]
Jul–Dec   Italija Aldo Moro
1966 Jan–Jun   Luksemburg Pierre Werner [3]
Jul–Dec   Nizozemska Jo Cals

Jelle Zijlstra (od 22. novembera

1967 Jan–Jun   Belgija Paul Vanden Boeynants
Jul–Dec   Zahodna Nemčija Kurt Georg Kiesinger
1968 Jan–Jun   Francija Charles de Gaulle [4]
Jul–Dec   Italija Giovanni Leone

Mariano Rumor (od 12. decembra)

1969 Jan–Jun   Luksemburg Pierre Werner [4]
Jul–Dec   Nizozemska Piet de Jong
1970 Jan–Jun   Belgija Gaston Eyskens [3]
Jul–Dec   Zahodna Nemčija Willy Brandt
1971 Jan–Jun   Francija Georges Pompidou
Jul–Dec   Italija Emilio Colombo
1972 Jan–Jun   Luksemburg Pierre Werner [5]
Jul–Dec   Nizozemska Barend Biesheuvel
1973 Jan–Jun   Belgija Gaston Eyskens [4]

Edmond Leburton (od 26. januarja)

Jul–Dec   Danska Anker Jørgensen

Poul Hartling (od 19. decembra)

1974 Jan–Jun   Zahodna Nemčija Willy Brandt [2]

Walter Scheel (7.–16. maj)

Helmut Schmidt (od 16. maja)

Jul–Dec   Francija Valéry Giscard d'Estaing
1975 Jan–Jun   Irska Liam Cosgrave
Jul–Dec   Italija Aldo Moro [2]
1976 Jan–Jun   Luksemburg Gaston Thorn
Jul–Dec   Nizozemska Joop den Uyl
1977 Jan–Jun   Združeno kraljestvo James Callaghan
Jul–Dec   Belgija Leo Tindemans
1978 Jan–Jun   Danska Anker Jørgensen [2]
Jul–Dec   Zahodna Nemčija Helmut Schmidt [2]
1979 Jan–Jun   Francija Valéry Giscard d'Estaing [2]
Jul–Dec   Irska Jack Lynch

Charles Haughey (od 11. decembra)

1980 Jan–Jun   Italija Francesco Cossiga
Jul–Dec   Luksemburg Pierre Werner [6]
1981 Jan–Jun   Nizozemska Dries van Agt
Jul–Dec   Združeno kraljestvo Margaret Thatcher
1982 Jan–Jun   Belgija Wilfried Martens
Jul–Dec   Danska Anker Jørgensen [3]

Poul Schlüter (od 10. septembra)

1983 Jan–Jun   Zahodna Nemčija Helmut Kohl
Jul–Dec   Grčija Andreas Papandreou
1984 Jan–Jun   Francija François Mitterrand
Jul–Dec   Irska Garret FitzGerald
1985 Jan–Jun   Italija Bettino Craxi
Jul–Dec   Luksemburg Jacques Santer
1986 Jan–Jun   Nizozemska Ruud Lubbers
Jul–Dec   Združeno kraljestvo Margaret Thatcher [2]
1987 Jan–Jun   Belgija Wilfried Martens [2]
Jul–Dec   Danska Poul Schlüter [2]
1988 Jan–Jun   Zahodna Nemčija Helmut Kohl [2]
Jul–Dec   Grčija Andreas Papandreou [2]
1989 Jan–Jun   Španija Felipe González
Jul–Dec   Francija François Mitterrand [2]
1990 Jan–Jun   Irska Charles Haughey [2]
Jul–Dec   Italija Giulio Andreotti
1991 Jan–Jun   Luksemburg Jacques Santer [2]
Jul–Dec   Nizozemska Ruud Lubbers [2]
1992 Jan–Jun   Portugal Aníbal Cavaco Silva
Jul–Dec   Združeno kraljestvo John Major
1993 Jan–Jun   Danska Poul Schlüter [3]

Poul Nyrup Rasmussen (od 25. januarja)

Jul–Dec   Belgija Jean-Luc Dehaene
1994 Jan–Jun   Grčija Andreas Papandreou [3]
Jul–Dec   Nemčija Helmut Kohl [3]
1995 Jan–Jun   Francija François Mitterrand [3]

Jacques Chirac (od 17. maja)

Jul–Dec   Španija Felipe González [2]
1996 Jan–Jun   Italija Lamberto Dini

Romano Prodi (od 17. maja)

Jul–Dec   Irska John Bruton
1997 Jan–Jun   Nizozemska Wim Kok
Jul–Dec   Luksemburg Jean-Claude Juncker
1998 Jan–Jun   Združeno kraljestvo Tony Blair presid.fco.gov.uk
Jul–Dec   Avstrija Viktor Klima presidency.gv.at
1999 Jan–Jun   Nemčija Gerhard Schröder
Jul–Dec   Finska[Op. 1] Paavo Lipponen presidency.finland.fi
2000 Jan–Jun   Portugalska António Guterres
Jul–Dec   Francija Jacques Chirac [2]
2001 Jan–Jun   Švedska Göran Persson eu2001.se
Jul–Dec   Belgija Guy Verhofstadt eu2001.be
2002 Jan–Jun   Španija José María Aznar ue2002.es
Jul–Dec   Danska Anders Fogh Rasmussen eu2002.dk
2003 Jan–Jun   Grčija Costas Simitis eu2003.gr
Jul–Dec   Italija Silvio Berlusconi ueitalia2003.it
2004 Jan–Jun   Irska Bertie Ahern eu2004.ie
Jul–Dec   Nizozemska Jan Peter Balkenende eu2004.nl
2005 Jan–Jun   Luksemburg Jean-Claude Juncker [2] eu2005.lu
Jul–Dec   Združeno kraljestvo Tony Blair [2] eu2005.gov.uk
2006 Jan–Jun   Avstrija Wolfgang Schüssel eu2006.at
Jul–Dec   Finska[Op. 1] Matti Vanhanen eu2006.fi
2007 Jan–Jun T1   Nemčija Angela Merkel eu2007.de
Jul–Dec   Portugalska José Sócrates eu2007.pt
2008 Jan–Jun   Slovenija Janez Janša eu2008.si
Jul–Dec T2   Francija Nicolas Sarkozy ue2008.fr
2009 Jan–Jun   Češka republika Mirek Topolánek

Jan Fischer (od 8. maja)

eu2009.cz
Jul–Dec   Švedska Fredrik Reinfeldt se2009.eu
2010 Jan–Jun T3   Španija José Luis Rodríguez Zapatero eu2010.eseutrio.es
Jul–Dec   Belgija Yves Leterme eutrio.be
2011 Jan–Jun   Madžarska Viktor Orbán eu2011.hu
Jul–Dec T4   Poljska Donald Tusk pl2011.eu
2012 Jan–Jun   Danska Helle Thorning-Schmidt eu2012.dk
Jul–Dec   Ciper Demetris Christofias* cy2012.eu
2013 Jan–Jun T5   Irska Enda Kenny eu2013.ie
Jul–Dec   Litva Algirdas Butkevičius eu2013.lt
2014 Jan–Jun   Grčija Antonis Samaras gr2014.eu
Jul–Dec T6   Italija Matteo Renzi italia2014.eu
2015 Jan–Jun   Latvija Laimdota Straujuma eu2015.lv
Jul–Dec   Luksemburg Xavier Bettel eu2015lu.eu
2016 Jan–Jun T7   Nizozemska Mark Rutte eu2016.nl
Jul–Dec   Slovaška Robert Fico eu2016.sk
2017 Jan–Jun   Malta Joseph Muscat eu2017.mt
Jul–Dec T8   Estonija[Op. 2] Jüri Ratas eu2017.ee
2018 Jan–Jun   Bolgarija Bojko Borisov eu2018bg.bg
Jul–Dec   Avstrija Sebastian Kurz eu2018.at/
2019 Jan–Jun T9   Romunija Viorica Dăncilă TBD
Jul–Dec   Finska Antti Rinne TBD
2020 Jan–Jun   Hrvaška Andrej Plenković TBD
Jul-Dec T10   Nemčija Angela Merkel TBD
2021 Jan–Jun   Portugalska TBD TBD
Jul-Dec   Slovenija TBD TBD
2022 Jan–Jun T11   Francija TBD TBD
Jul-Dec   Češka republika TBD TBD
2023 Jan–Jun   Švedska TBD TBD
Jul-Dec T12   Španija TBD TBD
2024 Jan–Jun   Belgija TBD TBD
Jul-Dec   Madžarska TBD TBD
2025 Jan–Jun T13   Poljska TBD TBD
Jul-Dec   Danska TBD TBD
2026 Jan–Jun   Ciper TBD TBD
Jul-Dec T14   Irska TBD TBD
2027 Jan–Jun   Litva TBD TBD
Jul-Dec   Grčija TBD TBD
2028 Jan–Jun T15   Italija TBD TBD
Jul-Dec   Latvija TBD TBD
2029 Jan–Jun   Luksemburg TBD TBD
Jul-Dec T16   Nizozemska TBD TBD
2030 Jan–Jun   Slovaška TBD TBD
Jul-Dec   Malta TBD TBD

[#] - število predsedovanj

Svet Evrope, Evropski svetUredi

Sveta Evropske unije ne smemo zamenjevati s Svetom Evrope, ki je povsem ločena mednarodna organizacija. Ne smemo ga zamenjevati tudi z Evropskim svetom, ki je ločena, čeravno tesno povezana institucija EU, sestavljena iz predsednikov držav ali vlad držav članic ter predsednika Evropske komisije. Svet Evropske unije v dokumentih EU pogosto navajajo le kot »Svet«, neformalno pa je občasno v rabi stari izraz »ministrski svet«.

OpombeUredi

  1. 1,0 1,1 Avstriji naj bi leta 2006 sledila Nemčija, ki pa se je odpovedala predsedovanju, saj je imela za to obdobje razpisane parlamentarne volitve. Prevzela je Finska, ki je bila naslednja na vrsti. Nemške volitve so bile zaradi nezaupnice vladi izvedene že leta 2005, sprememba pa je ostala.
  2. Predsedništvo naj bi po prvotnem načrtu prevzelo Združeno kraljestvo, a je britanska vlada po odločitvi volivcev o izstopu države iz Evropske unije opustila načrte o predsedovanju.

Zunanje povezaveUredi