Isaac Asimov
Isaac Asimov [ájzek asímov-] (IPA /ˈaɪzək ˈæzɪmˌɔf/, rusko А́йзек Ази́мов: Ájzek Azímov, izvirno verjetno Исаак Озимов: Isaak Ozimov), ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska oblast, Sovjetska zveza (zdaj Rusija), † 6. april 1992, New York, zvezna država New York, ZDA.
Isaac Asimov | |
---|---|
![]() | |
Rojstvo | Исаáк Ази́мов 2. januar 1920[1][2] Petroviči[d][3][4][…] |
Smrt | 6. april 1992[6][7][…] (72 let) Manhattan, New York |
Psevdonim | Paul French |
Poklic | biokemik, romanopisec, pisatelj proze, avtobiograf, pisatelj znanstvene fantastike, znanstveni pisatelj, pisec neleposlovnih del, univerzitetni profesor, novinar, scenarist, pisec, pisec kriminalk |
Narodnost | ameriška |
Državljanstvo | ![]() ![]() ![]() |
Literarno gibanje | Zlata doba znanstvene fantastike |
Pomembnejša dela | Foundation Trilogy |
Podpis | ![]() |
Asimov je najbolj znan kot popularizator znanosti in pisec znanstvene fantastike. Spada v »veliko trojico« piscev ZF, v katero prištevajo še Roberta Ansona Heinleina in Arthurja Charlesa Clarkea.
Delo Uredi
Asimov je znan pisec znanstvene fantastike. Pisal pa je tudi znanstvene razlage.
- Jaz, robot
- Roboti jutranje zore
- Jeklene votline
- Golo sonce
- Po katastrofi (skupaj z Johnom Wydhamom)
- Zvezde kot prah
- Pod železnim nebom
- Prva vlada galaktične države
- Druga vlada galaktične države
- Fantastično potovanje
Za svojo kratko zgodbo - Poslednje vprašanje je dejal: "Med vsemi zgodbami katere sem napisal, mi je ta daleč najljubša.".
Sklici Uredi
- ↑ Asimov I. In Memory Yet Green — 1979.
- ↑ https://mormonarts.lib.byu.edu/people/isaac-asimov/
- ↑ Краткая литературная энциклопедия — Moskva: Советская энциклопедия, 1962.
- ↑ Isaac Asimov // The Guardian.com — 2008. — ISSN 1756-3224; 1354-4322
- ↑ Isaac Asimov // The Daily Telegraph — London, Thailand: 1992. — ISSN 0307-1235; 1477-3805
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ Internet Speculative Fiction Database — 1995.
- ↑ Encyclopædia Britannica
- ↑ NNDB — 2002.