Internet Archive

Internet Archive je nepridobitna organizacija s sedežem v San Franciscu, ki vzdržuje istoimensko digitalno knjižnico z arhivom spletnih strani, dokumentov, večpredstavnostnih vsebin in digitaliziranih knjig. Najbolj znana storitev je Wayback Machine, vmesnik za brskanje po zgodovinskih različicah spletnih strani od zgodnjih let svetovnega spleta dalje.[3]

Internet Archive
Internet Archive logo and wordmark.svg
Nastanekmaj 12, 1996 (1996-05-12)
UstanoviteljBrewster Kahle
Pravni statusnepridobitna organizacija
Namendigitalna knjižnica
Kraj
Koordinate37°46′56″N 122°28′18″W / 37.782321°N 122.47161137°W / 37.782321; -122.47161137
Predsednik
Brewster Kahle
Prihodki (2017)
17,8 milijona USD[1]
Osebje (2017)
150[2]
Spletna stranarchive.org

Organizacijo je leta 1996 ustanovil Brewster Kahle, takratni direktor podjetja Alexa Internet, ki se ukvarja z analitiko in katalogiziranjem svetovnega spleta v komercialne namene. Organizaciji si delita infrastrukturo: Alexini pajki indeksirajo in pretočijo dostopne spletne strani ter zberejo osnovne podatke za obdelavo, po pol leta pa vsebino shrani Internet Archive na svojih strežnikih. Tako nastaja trajen zapis razvijajočega se spleta, ki je prek Wayback Machine dostopen javnosti – uporabnik lahko z njim pregleduje zgodovinske različice določene spletne strani, ki so bile shranjene v različnih časovnih obdobjih skozi leta.[3] S tem poskuša omiliti eno pomembnejših pomanjkljivosti svetovnega spleta: njegovo nestanovitnost. Večina obiskovalcev išče izbrisane spletne strani.[4]

Med ostalimi pomembnejšimi zbirkami so:[3]

  • tematski sklopi spletnih strani
  • digitalizirana besedila
  • multimedija
    • filmski arhiv s kratkimi videoposnetki iz arhivov Prelinger
    • televizijska poročila
    • politični oglasi

Zbirka je leta 2009 obsegala približno en petabajt (250 bajtov) podatkov, njen promet pa je znašal 2,3 gigabajta na sekundo. Delne kopije hranita Bibliotheca Alexandrina v Egiptu in Internet Memory Foundation na Nizozemskem.[5]

Internet Archive ni knjižnica v polnem pomenu besede, saj ne katalogizira svojih zbirk in strategija zbiranja je omejena na načelo »vse, kar je tehnično možno«. Zaradi tehničnih in pravnih omejitev denimo ne shranjuje spletnih strani, ki zahtevajo posebna pooblastila ali plačilo za dostop, in t. i. »osirotelih« strani, do katerih ne vodi nobena hiperpovezava od drugod. Deležen je tudi kritik zaradi kršenja avtorskih pravic; organizacija se odziva tako, da odstranjuje sporno vsebino iz svojih zbirk, če dobi zahtevek lastnika.[3]

SkliciUredi

  1. "Nonprofit Explorer - Internet Archive". ProPublica. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne November 7, 2017. Pridobljeno dne November 21, 2019.
  2. "Internet Archive's Form 990 for fiscal year ending Dec. 2017". November 15, 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne October 15, 2019. Pridobljeno dne November 21, 2019 – via ProPublica Nonprofit Explorer.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Edwards, Eli (2004). "Ephemeral to enduring: The Internet archive and its role in preserving digital media". Information Technology and Libraries. Vol. 23 no. 1. str. 3–8.
  4. AlNoamany, Yasmin; AlSum, Ahmed; Weigle, Michele C.; Nelson, Michael L. (2014). "Who and what links to the Internet Archive". International Journal on Digital Libraries. Vol. 14 no. 3–4. str. 101–115. doi:10.1007/s00799-014-0111-5.
  5. Jaffe, Elliot; Kirkpatrick, Scott (2009). Architecture of the internet archive. SYSTOR '09: Proceedings of SYSTOR 2009: The Israeli Experimental Systems Conference. str. 1–10. doi:10.1145/1534530.1534545.

Zunanje povezaveUredi