Apollo 11
Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem Programu Apollo.
| Znak odprave | |||||
|---|---|---|---|---|---|
 | |||||
| Podatki odprave[1] | |||||
| Ime odprave | Apollo 11 | ||||
| Oznaka | 1969-059A | ||||
| Servisni modul | SM-107 | ||||
| Lunarni modul | LM-5 klicni znak Eagle masa 16.448 kg | ||||
| Posadka | 3 | ||||
| Raketa nosilka | Saturn V SA-506 | ||||
| Izstrelitvena ploščad | LC 39A Kennedyjevo vesoljsko središče, Florida, ZDA | ||||
| Izstrelitev | 16. julij 1969 13:32:00 UTC | ||||
| Pristanek na Luni 20. julij 1969 20:17:40 UTC Morje tišine 0° 40' 26,69" N 23° 28' 22,69" E (glede na Zemljin koordinatni sistem IAU) | |||||
| Čas zunaj plovila | 2h 36min 40s | ||||
| Čas na površju Lune | 21h 31min 20s | ||||
| Masa Luninega vzorca | 21,55 kg | ||||
| Število Luninih tirov | 30 | ||||
| Čas CSM v Luninem tiru | 2d 11h 30min 25,79s | ||||
| Pristanek | 24. julij 1969 16:50:35 UTC 13°19′N 169°9′W / 13.317°N 169.150°W | ||||
| Trajanje odprave | 8d 3h 18min 35s | ||||
| Slika posadke | |||||
 L-D: Armstrong, Collins, Aldrin | |||||
| Sorodne odprave | |||||
| |||||
Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot Komandnega modula CM-107 (Kolumbija (Columbia)) Michael Collins in pilot Lunarnega modula LM-5 (Orel (Eagle)) Edwin Aldrin, imenovan tudi Buzz (vzdevek) t. Štartali so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20. julija ob 13. uri in 15 minut sta se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Potem, ko sta se nekaj ur pripravljala, je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek:
- »That is one small step for man, one giant leap for a mankind. (To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo)«
Čez 20 minut je izstopil tudi Aldrin. Razobesila sta ameriško zastavo in opravila različna merjenja, ter zbrala lunarno kamenje. Na kraju prvega izkrcanja sta pustila tablico z napisom:
- »Tu so ljudje s planeta Zemlja prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo.«
Na njej je bil tudi datum in podpisi astronavtov in takratnega ameriškega predsednika Richarda Nixona. Njuno dejanje so po televiziji spremljali milijoni ljudi. Po Luni sta se potepala 2 uri in 31 minut. Z gornjim delom lunarnega modula sta se izstrelila s podnožja proti komandni kapsuli, ki je ostalo na njej. Z njo sta se spajala 3 ure in 40 minut. Po osmih dneh, treh urah in 18 minutah so se vrnili na Zemljo v Tihi ocean. Pobrala sta jih helikopter in letalonosilka Hornet. Največji ugled je bil pripisan Armstrongu, ki mu je predsednik Johnson podelil najvišje odlikovanje, NASA pa dve medalji. Še najmanj petnajst medalj je dobil od drugod. Naslednje odprave Apollo in naveličanost javnosti je celoten program potisnil v zgodovino. Pojavili so se tudi dvomljivci, ki iz domnevnih napak na fotografijah dokazujejo, da je bila vse le ena največjih prevar. Televizijski prenosi naj bi bili posneti na Zemlji, kamenje pa naj bi ponaredili ali pa ga nabrali v kakšni puščavi. Drugi dvomijo o tem ali ni bil prvi človek na Luni Aldrin in ne Armstrong.
PosadkaUredi
- Neil Armstrong (član odprav Gemini 8 in Apollo 11), poveljnik odprave (CDR)
- Michael Collins (član odprav Gemini 10 in Apollo 11), pilot Komandnega modula (CMP)
- Edwin Aldrin (član odprav Gemini 12 in Apollo 11), pilot Lunarnega modula (LMP)
V primeru nesrečeUredi
Če se astronavta Neil Armstrong in Edwin Aldrin ne bi mogla vrnita s površja Lune, je imel ameriški predsednik Nixon pripravljen poseben govor. Po vnaprej pripravljenem scenariju, bi predsednik najprej poklical astronavtovi ženi (vdovi) in jima sporočil žalostno vest. Nixon bi nato javno prebral posebno sporočilo. V kontrolnem centru bi zatem prekinili komunikacijsko zvezo z astronavtoma na Luni, duhovnik pa bi opravil enak pogrebni obred kot to velja na morju. Tretji astronavt, Michael Collins, ki je v matični ladji obkrožal Luno, bi se nato sam vrnil na Zemljo.
Nadomestna posadkaUredi
- James Arthur Lovell, poveljnik odprave
- William Alison Anders, pilot Komandnega modula
- Fred Wallace Haise, pilot Lunarnega modula
Pomožna posadkaUredi
- Charles Moss Duke, zveza s kapsulo (CAPCOM)
- Ronald Ellwin Evans, (CAPCOM)
- Owen Kay Garriott, (CAPCOM)
- Don Leslie Lind, (CAPCOM)
- Thomas Kenneth Mattingly, (CAPCOM)
- Bruce McCandless II., (CAPCOM)
- Harrison Hagan Schmitt, (CAPCOM)
- William Reid Pogue
- John Leonard Swigert
Nadzorniki poletaUredi
- Cliff Charlesworth, izstrelitev in opravila zunaj plovil
- Glynn Lunney, vzlet z Lune
- Gene Kranz, pristanek na Luni
Slovenija in pristanek Apolla 11Uredi
TV Ljubljana je kljub odporu Jugoslovanke Radiotelevizije s pomočjo predsednika SAZU Josipa Vidmarja dosegla, da se je pristanek na Luni prenašal nesporedno. TV Ljubljana je sicer že pred tem prenašala polet Apolla 10, med 16. in 24. julijem pa je pripravila vrsto posebnih oddaj. Za televizijo je prenos pristanka moderiral 21-letni športni komentator Boris Bergant s pomočjo inženirja Vlada Ribariča z Astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu, ki je je komentiral tehnični del. V tistem času je bilo v Sloveniji okoli 150.000 televizijskih sprejemnikov, ugiba se, da je večina spremljala prenos.[2] Popoldansko ponovitev prenosa je komentiral Sandi Čolnik. Posnetek prenosa TV Ljubljana velja za izgubljenega.
Vzporedno je dogodek prenašal Radio Ljubljana, kjer je prenos komentiral urednik športa Stane Urek. Pri prenosu so sodelovali še Boris Frlec, Edo Pirkmajer in Tomaž Kalin. Prenos velja za prvega, kjer so se med prenosom lahko neposredno oglašali poslušalci z vprašanji za strokovnjake. Ohranjeno je nekaj več dve uri prenosa.[3] Neposredni radijski prenos je pripravilo le pet evropskih radijskih postaj.[4]
V ponedeljek 21. julija so časniki pristanku namenili osrednje mesto. Delo je ob pristanku objavilo posebno izdajo dnevnika, združeno uredništvo Dela in revij TT, Avto, Tovariš, Stop, NR in Zvitorepec pa je objavilo priložnostno revijo - Prvi človek na Luni – nova celina Zemljanov ki je kljub ogromni nakladi doživela razprodan ponatis.[5] Delo je izdalo priložnostno knjigo agencije AP Stopinje na Luni,[6] Mladinska Knjiga pa Pot Zemlja-Luna odprta.[7]
Opombe in referenceUredi
- ↑ Orloff, Richard W. "Apollo by the Numbers: A Statistical Reference (SP-4029)" (angleščina). NASA. Pridobljeno dne 2008-10-05.
- ↑ Boris Bergant, voditelj RTV Slovenija ob pristanku na Luni, Radio Slovenija, Val 202, 20. julij, 2019
- ↑ Človek na Luni, 20. junija - 31. decembra 2019, Tehniški muzej Slovenije
- ↑ Dr. Boris Frlec, dr. Edo Pirkmajer in dr. Tomaž Kalin, Nočni obisk, Radio Slovenija, Val 202, 20. julij, 2009
- ↑ Prvi človek na Luni – nova celina Zemljanov (COBISS), (COBISS)
- ↑ John Andrews Barbour - Footprints on the Moon (COBISS)
- ↑ Guglielmo Righini, Giancarlo Masini - Terra Luna Anno 1 (COBISS)
Glej tudiUredi
Zunanje povezaveUredi
| Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Apollo 11 |