Odpre glavni meni

Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem Programu Apollo.

Apollo 11
Znak odprave
Apollo 11 insignia.png
Podatki odprave[1]
Ime odpraveApollo 11
Oznaka1969-059A
Servisni modulSM-107
Lunarni modulLM-5
klicni znak Eagle
masa 16.448 kg
Posadka3
Raketa nosilkaSaturn V SA-506
Izstrelitvena ploščadLC 39A
Kennedyjevo vesoljsko središče,
Florida, ZDA
Izstrelitev16. julij 1969
13:32:00 UTC
Pristanek na Luni
20. julij 1969   20:17:40 UTC
Morje tišine
0° 40' 26,69" N   23° 28' 22,69" E
(glede na Zemljin koordinatni sistem IAU)
Čas zunaj plovila2h 36min 40s
Čas na površju Lune21h 31min 20s
Masa Luninega vzorca21,55 kg
Število Luninih tirov30
Čas CSM v Luninem tiru2d 11h 30min 25,79s
Pristanek24. julij 1969
16:50:35 UTC
13°19′N 169°9′W / 13.317°N 169.150°W / 13.317; -169.150
Trajanje odprave8d 3h 18min 35s
Slika posadke
Ap11-s69-31740.jpg
L-D: Armstrong, Collins, Aldrin
Sorodne odprave
Predhodna odprava Naslednja odprava
Apollo-10-LOGO.png Apollo 10 Apollo 12 insignia.png Apollo 12

Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot Komandnega modula CM-107 (Kolumbija (Columbia)) Michael Collins in pilot Lunarnega modula LM-5 (Orel (Eagle)) Edwin Aldrin, imenovan tudi Buzz (vzdevek) t. Štartali so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20. julija ob 13. uri in 15 minut sta se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Potem, ko sta se nekaj ur pripravljala, je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek:

 »That is one small step for man, one giant leap for a mankind. (To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo
Buzz Aldrin na Luni. Pri tem je lahko Neil Armstrong fotografiral oba s pomočjo odboja na Aldrinovem vizirju.

Čez 20 minut je izstopil tudi Aldrin. Razobesila sta ameriško zastavo in opravila različna merjenja, ter zbrala lunarno kamenje. Na kraju prvega izkrcanja sta pustila tablico z napisom:

 »Tu so ljudje s planeta Zemlja prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo.«

Na njej je bil tudi datum in podpisi astronavtov in takratnega ameriškega predsednika Richarda Nixona. Njuno dejanje so po televiziji spremljali milijoni ljudi. Po Luni sta se potepala 2 uri in 31 minut. Z gornjim delom lunarnega modula sta se izstrelila s podnožja proti komandni kapsuli, ki je ostalo na njej. Z njo sta se spajala 3 ure in 40 minut. Po osmih dneh, treh urah in 18 minutah so se vrnili na Zemljo v Tihi ocean. Pobrala sta jih helikopter in letalonosilka Hornet. Največji ugled je bil pripisan Armstrongu, ki mu je predsednik Johnson podelil najvišje odlikovanje, NASA pa dve medalji. Še najmanj petnajst medalj je dobil od drugod. Naslednje odprave Apollo in naveličanost javnosti je celoten program potisnil v zgodovino. Pojavili so se tudi dvomljivci, ki iz domnevnih napak na fotografijah dokazujejo, da je bila vse le ena največjih prevar. Televizijski prenosi naj bi bili posneti na Zemlji, kamenje pa naj bi ponaredili ali pa ga nabrali v kakšni puščavi. Drugi dvomijo o tem ali ni bil prvi človek na Luni Aldrin in ne Armstrong.

PosadkaUredi

V primeru nesrečeUredi

Če se astronavta Neil Armstrong in Edwin Aldrin ne bi mogla vrnita s površja Lune, je imel ameriški predsednik Nixon pripravljen poseben govor. Po vnaprej pripravljenem scenariju, bi predsednik najprej poklical astronavtovi ženi (vdovi) in jima sporočil žalostno vest. Nixon bi nato javno prebral posebno sporočilo. V kontrolnem centru bi zatem prekinili komunikacijsko zvezo z astronavtoma na Luni, duhovnik pa bi opravil enak pogrebni obred kot to velja na morju. Tretji astronavt, Michael Collins, ki je v matični ladji obkrožal Luno, bi se nato sam vrnil na Zemljo.

Nadomestna posadkaUredi

Pomožna posadkaUredi

Nadzorniki poletaUredi

 
Aldrin stoji zraven pasivnega seizmičnega eksperimenta z lunarnim modulom v ozadju.


Slovenija in pristanek Apolla 11Uredi

TV Ljubljana je kljub odporu Jugoslovanke Radiotelevizije s pomočjo predsednika SAZU Josipa Vidmarja dosegla, da se je pristanek na Luni prenašal nesporedno. TV Ljubljana je sicer že pred tem prenašala polet Apolla 10, med 16. in 24. julijem pa je pripravila vrsto posebnih oddaj. Za televizijo je prenos pristanka moderiral 21-letni športni komentator Boris Bergant s pomočjo inženirja Vlada Ribariča z Astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu, ki je je komentiral tehnični del. V tistem času je bilo v Sloveniji okoli 150.000 televizijskih sprejemnikov, ugiba se, da je večina spremljala prenos.[2] Popoldansko ponovitev prenosa je komentiral Sandi Čolnik. Posnetek prenosa TV Ljubljana velja za izgubljenega.

Vzporedno je dogodek prenašal Radio Ljubljana, kjer je prenos komentiral urednik športa Stane Urek. Pri prenosu so sodelovali še Boris Frlec, Edo Pirkmajer in Tomaž Kalin. Prenos velja za prvega, kjer so se med prenosom lahko neposredno oglašali poslušalci z vprašanji za strokovnjake. Ohranjeno je nekaj več dve uri prenosa.[3] Neposredni radijski prenos je pripravilo le pet evropskih radijskih postaj.[4]

V ponedeljek 21. julija so časniki pristanku namenili osrednje mesto. Delo je ob pristanku objavilo posebno izdajo dnevnika, združeno uredništvo Dela in revij TT, Avto, Tovariš, Stop, NR in Zvitorepec pa je objavilo priložnostno revijo - Prvi človek na Luni – nova celina Zemljanov ki je kljub ogromni nakladi doživela razprodan ponatis.[5] Delo je izdalo priložnostno knjigo agencije AP Stopinje na Luni,[6] Mladinska Knjiga pa Pot Zemlja-Luna odprta.[7]

Opombe in referenceUredi

  1. Orloff, Richard W. "Apollo by the Numbers: A Statistical Reference (SP-4029)" (angleščina). NASA. Pridobljeno dne 2008-10-05. 
  2. Boris Bergant, voditelj RTV Slovenija ob pristanku na Luni, Radio Slovenija, Val 202, 20. julij, 2019
  3. Človek na Luni, 20. junija - 31. decembra 2019, Tehniški muzej Slovenije
  4. Dr. Boris Frlec, dr. Edo Pirkmajer in dr. Tomaž Kalin, Nočni obisk, Radio Slovenija, Val 202, 20. julij, 2009
  5. Prvi človek na Luni – nova celina Zemljanov (COBISS), (COBISS)
  6. John Andrews Barbour - Footprints on the Moon (COBISS)
  7. Guglielmo Righini, Giancarlo Masini - Terra Luna Anno 1 (COBISS)

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi