ali redko histórija' je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas. Je interdisciplinarna in humanistična družbena veda, ki preučuje človeško družbo od njenega nastanka v času in prostoru. Njena naloga je, da kritično in nepristransko raziskuje dogodke v preteklosti, rekonstruira človekovo življenje v preteklosti in ohranja zgodovinski spomin, saj nam poznavanje zgodovine omogoča razumevanje sedanjosti in nam istočasno omogoča »videnje« v prihodnost.

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija)

Pod pojmom zgodovinopisje razumemo proces »nastajanja« zgodovine, v katerem zgodovinarji z različnimi orodji in metodami na podlagi virov preučujejo in nato interpretirajo preteklost posameznikovega življenja in delovanja preteklost razvoja človeških skupnosti. Zgodovinopisje se lahko prične šele s kritičnim odnosom do pričevanj o preteklem življenju. Glede na metodo in cilje, ločimo:

  1. deskriptivno zgodovinopisje (opisno; razgrinjanje, kaj je predmet zgodovinske obravnave),
  2. analitično zgodovinopisje (kritično; spoprijema se s koncepti in filozofskimi problemi, ki se pojavljajo ob pisanju zgodovine) in
  3. historično zgodovinopisje (zgodovinsko; konkretne zgodovinske razprave).

Naloge zgodovine uredi

Naloge zgodovine so:

  1. ohranja vire iz preteklosti,
  2. skuša posredovati vedenje iz preteklosti (s pomočjo historične metode ugotavlja iz pričevanj preteklosti politične, družbene, gospodarske dogodke, način življenja, …)

Pomožne zgodovinske vede uredi

Zgodovinska obdobja uredi

Glej članek Periodizacija zgodovine

Muza zgodovine uredi

Muza zgodovine je bila Klio, ena izmed devetih muz grškega boga pesništva Apolona.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi