Stara zaveza

Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi. Poleg tega izraz Stara zaveza pomeni tudi tisti del Svetega pisma, ki opisuje dogodke, povezane s to zavezo. Stara zaveza (ali starozavezni čas) pomeni tudi zgodovinsko obdobje, ki je povezano s to zavezo. Stari zavezi je sledila Nova zaveza, ki je povezana z delovanjem Jezusa Kristusa, zato starozavezni čas pomeni preprosto čas pred Kristusom.

Stara zaveza v obliki zvitka

Zaveza med Bogom in Judi

Sveto pismo na več mestih poroča o tem, kako je Bog dal pobudo za ustanovitev in potrditev zaveze z ljudmi:

• Po vesoljnem potopu je Bog sklenil zavezo z Noetom in z njegovo družino. Bog je obljubil, da nikoli več ne bo uničil sveta s potopom, kot vidno znamenje zaveze pa je postavil mavrico (glej 1 Mz 9,8-17). Zaveza se nanaša na vse ljudi in tudi druga živa bitja.
• Zaveza z Abrahamom je bila omejena na ožji krog ljudi: Bog je sklenil zavezo z Abrahamom in njegovimi potomci in jim obljubil, da bo posebej skrbel za njih in jih imel za svoje izbrano ljudstvo. Moški pripadniki izbranega ljudstva morajo zavezo potrditi s svoje strani z obrezovanjem (glej 1 Mz 17).
• Nosilec tretje zaveze je Mojzes. Bog je rešil izraelsko ljudstvo iz egiptovske sužnosti, Izraelci pa se morajo v zameno zavezati, da bodo uravnali svoje življenje po Božjih zapovedih in Postavi, ki jo je Bog razodel po Mojzesu (glej 2 Mz 19-24).

Starozavezne knjige

Z izrazom Stara zaveza (z veliko začetnico — kot naslov) označujemo tisti del Svetega pisma, ki govori o Judovski zgodovini pred nastopom Jezusa Kristusa. Staro zavezo sestavljajo naslednje knjige:

Protokanonične knjige

• Postava (Tora, Pentatevh - Peteroknjižje)
  • 1. Mojzesova knjiga (Geneza)
  • 2. Mojzesova knjiga (Eksodus)
  • 3. Mojzesova knjiga (Levitik)
  • 4. Mojzesova knjiga (Numeri)
  • 5. Mojzesova knjiga (Devteronomij)
• Preroki
  • Zgodnji preroki
    • Jozue
    • Sodniki
    • 1. Samuelova knjiga
    • 2. Samuelova knjiga
    • 1. knjiga kraljev
    • 2. knjiga kraljev
  • Poznejši preroki
    • Veliki
      • Izaija
      • Jeremija
      • Ezekiel
    • Mali
      • Ozej
      • Joel
      • Amos
      • Abdija
      • Jona
      • Mihej
      • Nahum
      • Habakuk
      • Sofonija
      • Agej
      • Zaharija
      • Malahija
• Spisi (Hagiografi - sveti pisatelji)
  • Veliki
    • Psalmi
    • Job
    • Pregovori
  • Mali
    • Ruta
    • Visoka pesem
    • Pridigar (Kohelet)
    • Žalostinke
    • Estera
    • Daniel
    • Ezra
    • Nehemija
    • 1. kroniška knjiga
    • 2. kroniška knjiga

Devterokanonične knjige

• Zgodovinske
  • Judita
  • Tobit (ponekod Tobija)
  • 1. knjiga Makabejcev
  • 2. knjiga Makabejcev
• Modrostne
  • Knjiga modrosti
  • Sirah
• Preroške
  • Baruh
    • Jeremijevo pismo (6. poglavje Baruhove knjige)
• Dodatka protokanoničnima knjigama
  • Estera (grška)
  • Dodatki (grški) k Danielu

Nekatere protestantske krščanske skupnosti devterokanoničnih knjig ne štejejo za sestavni del Svetega pisma — imenujejo jih tudi apokrifne knjige ali apokrifi. Tudi sodobna Judovska Biblija vsebuje samo protokanonične knjige.

Jezik Stare zaveze

Izvirne knjige Stare zaveze so bile zapisane v hebrejščini. Med Judi v diaspori se je že zgodaj uveljavil grški jezik, zato so Staro zavezo kmalu prevedli v grščino. Najbolj znan grški prevod Stare zaveze se imenuje Septuaginta (oznaka LXX) in je nastal ob prehodu iz 3. v 2. stoletje pr. n. št. Septuaginto so pozneje uporabljali kristjani kot osnovo za krščansko Sveto pismo.

Eden od najbolj znanih prevodov Svetega pisma v latinščino se imenuje Vulgata in je nastal v začetku 5. stoletja n. št. Prevod je delo svetega Hieronima in vsebuje protokanonične, devterokanonične knjige in Novo zavezo.

Biblija in njeno okolje

• Svetopisemske dežele
• Podoba sveta
• Rastline
• Koledar
• Denar
  • 1 šekel (srebrn kovanec iz ≈11,5 gramov srebra)
  • 1 mina (srebrna) = 50 šeklov (571 g srebra)
  • 1 talent (zlat) = 60 min ali ≈ 34 kg zlata
• Uteži
  • 1 gera ≈ 0,6 gramov
  • 1 beka = 10 ger ≈ 6 g
  • 2 beki = 1 šekel ≈ 11,5 g
  • 1 mina = 50 šeklov = 571 g
  • 1 talent = 60 min ali ≈ 34 kg
• Dolžinske mere
  • 1 palec ≈ 1,9 cm (širina palca)
  • 1 dlan ≈ 7,5 cm (širina dlani ob začetku prstov)
  • 1 ped ≈ 22,5 cm (širina roke z razkrečenimi prsti od palca do mezinca)
  • 1 komolec ≈ 45 cm (dolžina od komolca do konca sredinca)
  • 1 palica = 6 komolcev = 12 pedi = 36 dlani = 144 palcev = 270 cm
• Votle mere

V času stare zaveze so bile votle mere za tekočine (olje, vino) in suhe snovi (pšenica, ječmen) različne. Imenovale so se po posodah, ki so držale določeno količino.

• Mere za tekočine
  • 1 hin = 1/6 bata ≈ 6,5 litrov
  • 1 bat ≈ 40 l
  • 1 kor = 10 batov ≈ 400
• Mere za suhe snovi
  • 1 sea (mernik) = 1/3 efe ≈ 13,3 litra
  • 1 efa ≈ 40 l
  • 5 ef = 1 letek ≈ 200 l
  • 10 ef = 1 homer ≈ 400 l (tudi 1 oslovski tovor)

Vsi navedeni podatki v razdelku Biblija in njeno okolje so povzeti po

Glej tudi

• Nova zaveza
• Sveto pismo

Zunanje povezave

• Biblija.net celotno Sveto pismo na internetu