Pokrajine Italije

ozemeljska upravna enota Italije

Pokrajine Italije (italijansko province d'Italia) so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami (comune) in večjimi deželami (regione).

Italijanske pokrajine

Upravna ureditev

uredi

Italijanska republika je bila v skladu z Zakonodajno odločbo iz 18. avgusta 2000 št. 267 upravno reorganizirana. Po njej pokrajine še vedno predstavljajo vmesno upravno stopnjo med občinami (comune) in deželami, vendar niso več edini upravni, organizacijski in statistični subjekti druge stopnje, ampak je teh enot skupno sedaj 107:

Zgodovina

uredi

V predrepubliški Italiji je bilo državno ozemlje razdeljeno na 59 pokrajin in še ni zavzemalo mesta Mantove in današnjih dežel Benečija, Furlanija - Julijska krajina, Trentino - Zgornje Poadižje ter Lacij.

Leta 1866 sta bili priključeni Italiji Benečija in Furlanija, nekaj let za tem Mantova in leta 1870 Rim, s čimer je število pokrajin naraslo na 69.

Leta 1920 je s pridobitvijo Trenta, Trsta in Dalmacije, leta 1924 pa še Reke, Italija obsegala vsega 76 pokrajin.

Leta 1927 je bila upravna razdelitev države popolnoma prenovljena; več pokrajin je bilo preimenovanih in kar 17 jih je bilo na novo ustanovljenih. V naslednjih letih se je urejanje nadaljevalo in v obdobju fašizma je bilo v Italiji že 94 pokrajin, brez kolonij in gubernij.

Po drugi svetovni vojni so odpadle dalmatinske in istrske pokrajine, pa tudi tržaška, ki so jo zasedli zavezniki. Republika Italija je tako nastala z 91 pokrajinami. Stanje je ostalo nespremenjeno vse do leta 1968, ko je bila ustanovljena pokrajina Pordenone, nato leta 1970 Isernia in leta 1974 Oristano.

Leta 1992 je bilo ustanovljenih 8 novih pokrajin in po letu 2000 še novih 7.

Metropolitanska mesta Italije

uredi

Metropolitanska mesta v Italiji (italijansko città metropolitane d'Italia) so upravne enote Italije, ki delujejo od leta 2015 in so posebna vrsta pokrajine. Metropolitansko mesto, kot je opredeljeno z zakonom, vključuje veliko jedro mesta in manjša okoliška naselja, ki so z njim tesno povezana tako z gospodarskimi dejavnostmi in bistvenimi javnimi storitvami kot tudi s kulturnimi odnosi in teritorialnimi značilnostmi.

3. aprila 2014 je italijanski parlament odobril zakon, ki je ustanovil 10 metropolitanskih mest v Italiji[1] brez avtonomnih regij. Kasneje so dodali še štiri. Nova metropolitanska mesta delujejo od 1. januarja 2015.

Zanimivosti

uredi

Seznam in statistika

uredi

Spodnja tabela prikazuje površino in število prebivalcev v italijanskih pokrajinah in upravnoozemeljskih enot iste stopnje (metropolitanska mesta, enote deželne decentralizacije, svobodni občinski konzorciji) leta 2023.

Dežela Grb Pokrajina Okr. Površina
(km²)
Prebivalstvo
(1. 1. 2023)
Št. občin Leto ustanovitve
  Abruci   Chieti CH 2.599,53 372.640 104 1861
  L'Aquila AQ 5.047,34 287.806 108 1861
  Pescara PE 1.230,29 313.110 46 1927
  Teramo TE 1.954,34 299.071 47 1861
  Apulija   Bari[a] BA 3.862,66 1.225.048 41 1861
  Barletta - Andria - Trani BT 1.542,99 379.509 10 2004
  Brindisi BR 1.861,33 379.522 20 1927
  Foggia FG 7.007,33 595.682 61 1861
  Lecce LE 2.798,88 771.230 96 1861
  Taranto TA 2.467,33 556.692 29 1924
  Bazilikata   Matera MT 3.478,84 191.102 31 1927
  Potenza PZ 6.594,28 346.475 100 1861
  Benečija   Belluno[b] BL 3.609,98 198.105 61 1866
  Benetke (Venezia)[a] VE 2.472,88 835.895 44 1866
  Padova PD 2.144,12 930.349 102 1866
  Rovigo RO 1.819,86 227.941 50 1866
  Treviso TV 2.479,80 878.828 94 1866
  Verona VR 3.096,28 925.656 98 1866
  Vicenza VI 2.722,45 852.779 114 1866
  Dolina Aoste   Dolina Aoste (Valle d'Aosta/Vallée d'Aoste)[c] AO 3.260,85 123.130 74 1927
  Emilija - Romanja   Bologna[a] BO 3.702,25 1.014.124 55 1861
  Ferrara FE 2.627,38 339.287 21 1861
  Forlì - Cesena FC 2.378,32 391.648 30 1861
  Modena MO 2.687,88 704.332 47 1861
  Parma PR 3.447,40 451.688 44 1861
  Piacenza PC 2.585,76 284.220 46 1861
  Ravena (Ravenna) RA 1.859,39 386.355 18 1861
  Reggio Emilia RE 2.291,15 526.990 42 1861
  Rimini RN 921,90 338.934 27 1992
  Furlanija - Julijska krajina   Gorica (Gorizia)[d] GO 475,40 138.034 25 1923
  Pordenone[d] PN 2.275,35 310.133 50 1968
  Trst (Trieste)[d] TS 212,50 228.705 6 1923
  Videm (Udine)[d] UD 4.969,23 517.376 134 1866
  Kalabrija   Catanzaro CZ 2.415,41 342.021 80 1861
  Cosenza CS 6.709,62 672.432 150 1861
  Crotone KR 1.735,65 162.749 27 1992
  Reggio Calabria[a] RC 3.210,31 518.699 97 1861
  Vibo Valentia VV 1.150,62 150.709 50 1992
  Kampanija   Avellino AV 2.805,96 398.932 118 1861
  Benevento BN 2.080,37 263.125 78 1861
  Caserta CE 2.651,28 906.074 104 1861
  Neapelj[a] NA 1.178,94 2.980.338 92 1861
  Salerno SA 4.954,05 1.061.067 158 1861
  Lacij   Frosinone FR 3.246,96 467.866 91 1927
  Latina LT 2.256,14 566.996 33 1934
  Rieti RI 2.750,24 150.457 73 1927
  Rim (Roma Capitale)[a] RM 5.363,22 4.227.059 121 1870
  Viterbo VT 3.615,16 308.158 60 1927
  Ligurija   Genova[a] GE 1.833,75 816.606 67 1861
  Imperia IM 1.154,76 208.792 66 1861
  La Spezia SP 881,38 214.872 32 1924
  Savona SV 1.546,27 267.366 69 1927
  Lombardija   Bergamo BG 2.754,86 1.106.303 243 1861
  Brescia BS 4.785,48 1.257.326 205 1861
  Como CO 1.279,02 597.117 148 1861
  Cremona CR 1.770,41 352.189 113 1861
  Lecco LC 805,60 332.775 84 1992
  Lodi LO 782,97 228.136 60 1992
  Mantova MN 2.341,35 406.119 64 1866
  Milano[a] MI 1.575,49 3.228.006 133 1861
  Monza in Brianza MB 405,41 873.606 55 2004
  Pavia PV 2.968,59 536.406 185 1861
  Sondrio[b] SO 3.195,68 178.795 77 1861
  Varese VA 1.198,24 879.731 136 1927
  Marke   Ancona AN 1.936,21 461.655 47 1861
  Ascoli Piceno AP 1.228,19 201.462 33 1861
  Fermo FM 862,75 167.824 40 2004
  Macerata MC 2.779,31 303.828 55 1861
  Pesaro in Urbino PU 2.510,82 349.529 50 1861
  Molise   Campobasso CB 2.925,28 210.724 84 1861
  Isernia IS 1.535,16 79.912 52 1970
  Piemont   Alessandria AL 3.558,78 406.494 187 1861
  Asti AT 1.510,17 207.951 117 1935
  Biella BI 913,27 169.106 74 1992
  Cuneo CN 6.894,83 580.736 247 1861
  Novara NO 1.340,25 362.502 87 1861
  Torino[a] TO 6.826,91 2.204.632 312 1861
  Verbano - Cusio - Ossola[b] VB 2.260,89 154.038 74 1992
  Vercelli VC 2.081,60 165.892 82 1927
  Sardinija   Cagliari[a] CA 1.248,66 420.364 17 1861
Južna Sardinija SU 6.530,67 334.198 107 2016
  Nuoro NU 5.637,97 198.520 74 1927
  Oristano OR 2.990,41 150.325 87 1974
  Sassari SS 7.691,75 474.739 92 1861
  Sicilija   Agrigento[e] AG 3.052,82 413.177 43 1861
  Caltanissetta[e] CL 2.138,47 249.431 22 1861
  Catania[a] CT 3.553,51 1.074.434 58 1861
  Enna[e] EN 2.574,67 154.940 20 1927
  Messina[a] ME 3.266,07 600.180 108 1861
  Palermo[a] PA 5.009,21 1.204.189 82 1861
  Ragusa[e] RG 1.623,91 317.793 12 1927
  Sirakuze (Siracusa)[e] SR 2.124,19 384.866 21 1861
  Trapani[e] TP 2.469,70 415.006 25 1861
  Toskana   Arezzo AR 3.232,99 334.052 36 1861
  Firence (Firenze)[a] FI 3.515,65 988.194 41 1861
  Grosseto GR 4.503,17 216.633 28 1861
  Livorno LI 1.213,52 326.605 19 1861
  Lucca LU 1.774,04 382.184 33 1861
  Massa - Carrara MS 1.154,60 187.583 17 1861
  Pisa PI 2.444,82 417.170 37 1861
  Pistoia PT 964,16 289.759 20 1927
  Prato PO 365,66 259.244 7 1992
  Siena SI 3.820,81 260.557 35 1861
  Trentino - Zgornje Poadižje   Bolzano/Bozen[f] BZ 7.397,86 534.147 116 1927
  Trento[f] TN 6.206,86 542.996 166 1923
  Umbrija   Perugia PG 6.336,99 639.224 59 1861
  Terni TR 2.127,23 217.183 33 1927
Skupaj 107 302.068,26 58.997.201 7900 -

Opombe

uredi
  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 Metropolitansko mesto.
  2. 2,0 2,1 2,2 Priznana kot »obmejna gorska pokrajina« z ustrezno regionalno zakonodajo, v skladu z zakonom št. 56 z dne 7. aprila 2014.
  3. Avtonomna dežela Doline Aoste opravlja tudi funkcije pokrajine in se pri statistični obdelavi šteje za pokrajino.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 Enota deželne decentralizacije, ki ustreza ukinjeni istoimenski pokrajini.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 Svobodni občinski konzorcij.
  6. 6,0 6,1 Avtonomna pokrajina.

Sklici in viri

uredi
  • Istituto Nazionale di Statistica ISTAT (ISTAT) – Splošni popis prebivalstva leta 2001

Zunanje povezave

uredi