Provincia di Pisa
Italijanska pokrajina Pisa
Glavno mesto Pisa
Občine Seznam 39 občin
Površina 2.444 km²
Prebivalstvo 394.101 (2005)
Gostota 160

Pokrajina Pisa (v italijanskem izvirniku Provincia di Pisa, izg. Provinča di Piza) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana. Meji na severu s pokrajino Lucca, na vzhodu s pokrajinama Firenze in Siena, na jugu s pokrajino Grosseto in na zahodu s pokrajino Livorno in z Ligurskim morjem.

Večje občine uredi

Glavno mesto je Pisa, ostale večje občine so (podatki 31.12.2005):

Mesto Prebivalcev
Pisa 88.363
Cascina 42.000
San Giuliano Terme 30.757
San Miniato 27.067
Pontedera 26.842

Naravne zanimivosti uredi

Eno od najbolj znanih področij pokrajine je Hudičeva dolina (Valle del diavolo), ki se tako imenuje zaradi boraksovih plinov, ki prihajajo na dan v obliki soffionov. To so oblike vulkanskega delovanja, pri katerih se iz magmatske celice (ognjeniškega kotla) sprostijo razni plini in bruhnejo na površino v visokih stebrih vodne pare. Zmes plinov in pare doseže do 230 °C in do 20 atmosfer pritiska. Leta 1905 je bila tukaj prvič v zgodovini uporabljena geotermična energija za proizvodnjo elektrike. Površinske naprave so bile izpopolnjene med letoma 1931 in 1937, danes pa se energija pridobiva z direktno preusmeritvijo vodne pare iz podzemlja na turbine.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti uredi

Današnja pokrajina zavzema približno isto ozemlje, ki je bilo v srednjem veku last pizanske pomorske republike. To je bila ena od petih najpomembnejših pomorskih sil Sredozemlja med enajstim in trinajstim stoletjem, skupaj z Genovsko republiko, mestom Amalfi, Beneško republiko in Dubrovniško republiko. Za razliko od ostalih se je Piza sicer aktivno udejstvovala za osvojitev novih ozemelj, posebno v prvih časih, a to ni bil njen najvažnejši cilj. Veliko bolj se je mestna uprava trudila za utrjevanje trgovskih stikov. Tako je sprva sodelovala z Genovsko republiko pri zasedbi Korzike, Sardinije in Balearskih otokov, a pozneje je samo ustanavljala kolonije na afriških in azijskih obalah. Posebno slednje, na primer Antiohija, Tir in Jafa, so bile zelo velike in so segale globoko v notranjost. Zanimivo pa je, da je bil trgovski vpliv Pise najbolj občuten na področjih, kjer država ni imela kolonij, to je v vsem Egejskem morju in vse do Črnega morja vključno z Bizancem in njegovim širšim zaledjem; tudi Sicilija in ves Apeninski polotok južno od Rima je bil izključno pizanski trg. V tem smislu je bila Piza edina dosledna pomorska republika, kar je pa seveda privedlo do njenega političnega zatona.

Viri uredi