Pokrajina Viterbo

(Preusmerjeno s strani Viterbo (pokrajina))

Pokrajina Viterbo (italijansko Provincia di Viterbo [Provínča di Vitèrbo]) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lacij. Meji na severu z deželama Toskana in Umbrija, na vzhodu s pokrajino Rieti, na jugu z metropolitanskim mestom Rim in na zahodu s Tirenskim morjem.

Pokrajina Viterbo

Provincia di Viterbo
Grb Pokrajina Viterbo
Grb
Lega pokrajine znotraj Italije
Lega pokrajine znotraj Italije
Država Italija
Dežela Lacij
Glavno mestoViterbo
Občine60 občin
Upravljanje
 • PredsednikAlessandro Romoli[d]
Površina
 • Skupno3.615,24 km2
Prebivalstvo
 (31. decembra 2023)[1]
 • Skupno307.686
 • Gostota85 preb./km2
Poštne številke
01100, 01010–01039
Tel. območne kode0761, 0763, 0766, 06
Avtomobilska oznakaVT
Koda ISTAT056

Večje občine

uredi

Glavno mesto je Viterbo, ostale večje občine so (podatki 31.10.2007):

Občina Prebivalcev
Viterbo 60.806
Civita Castellana 16.495
Tarkvinija 16.268
Montefiascone 13.364
Vetralla 12.943

Naravne zanimivosti

uredi

Posebno zanimiva so jezera v pokrajini, ki so v veliki večini vulkanskega izvora. Zaradi tega so skoraj vsa popolnoma okrogle oblike, ker polnijo kaldere ugaslih ognjenikov. Največje je jezero Bolsena, ki meri 113,5 km² in je 151 m globoko, in s tem najobširnejše jezero vulkanskega izvora v Evropi. Na drugo mesto v pokrajini se postavlja jezero Vico, ki je najvišje ležeče od vseh velikih italijanskih jezer (510 m nadmorske višine). Vico ni okroglo, pač pa ima precej valovito obalo, kar baje potrjuje domnevo, da je bilo področje nekoč prepredeno z mnogimi manjšimi ognjeniškimi žreli, čigar skromnejši izbruhi so postopoma oblikovali ozemlje.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti

uredi

Pokrajina Viterbo je domovina najstarejših prebivalcev Apeninskega polotoka, Etruščanov in njihovih prednikov. Izkopanine pričajo o prisotnosti villanovanske kulture od desetega stoletja pr. n. št. dalje. Pozneje so se tu razvila bogata Etruščanska mesta (Tarkvinija, Vulci, Velzna (lat. Volsinii), Falerii (danes Civita Castellana)), od katerih so ostala obširna grobišča od osmega stoletja pr. n. št. do prvega stoletja našega štetja. Vsa pokrajina je prepredena z zgodovinskimi spomeniki iz predrimske dobe, medtem ko je ostankov rimljanske kulture bolj malo. Ta podatek lahko pomeni, da so Etruščani ohranjali svojo kulturo še dolgo potem, ko so se asimilirali z Rimljani. Lahko pa tudi pomeni, da se Rimljani niso hoteli vključiti v prej obstoječo visoko kulturo Etruščanov in so jo raje prezrli. Vsekakor se kulturi nista prepletali. Čeprav danes njihovi potomci sprejemajo Etruščansko dediščino kot delček slavne rimljanske kulture, izkopanine ne potrjujejo asimilacije Etruščanov. Do svojega izumrtja so ohranili svojo kulturo in svoje navade, ki si jih je pozneje Rimski imperij prilastil.

Sklici

uredi
  1. »Bilancio demografico mensile anno 2023«. demo.istat.it. Pridobljeno 13. februarja 2025.