Pokrajina Brescia
|
| |||
| Glavno mesto | Brescia | ||
| Občine | Seznam 206 občin | ||
| Površina | 4.784 km² | ||
| Prebivalstvo | 1.202.260 (2007) | ||
| Gostota | 251 | ||
| |||
Pokrajina Brescia (v italijanskem izvirniku Provincia di Brescia [provìnča di brèša]) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija. Meji na severu s pokrajino Sondrio, na vzhodu z deželama Benečija in Trentinsko - Zgornje Poadižje, na jugu s pokrajinama Mantova in Cremona ter na zahodu s pokrajino Bergamo.
Večje občine
urediGlavno mesto je Brescia, ostale večje občine so (podatki 31.12.2007):
| Mesto | Prebivalcev |
|---|---|
| Brescia | 192.164 |
| Desenzano del Garda | 25.646 |
| Lumezzane | 24.049 |
| Montichiari | 20.557 |
| Palazzolo sull'Oglio | 18.864 |
| Chiari | 18.046 |
| Ghedi | 16.785 |
| Rovato | 14.354 |
Naravne zanimivosti
urediDolina Val Trompia, ki leži v središču pokrajine, je bila že od nekdaj znana po rudnikih železa in starodavnih železarnah. Vzporedno z njimi se je razvila tudi fina železarska obrt, ki je pripomogla k slovesu mečev in sabelj iz teh krajev, v šestnajstem stoletju tudi najlažjih puškinih cevi. Prav ti rudniki in z njimi povezana izdelava orožja so pripomogli k srednjeveškemu pomenu mesta Brescia, pa tudi k poznejšemu razvoju njegove metalurške in strojne industrije. Danes so rudniki zaprti in delno opremljeni kot muzej. Tudi o bogati industrijski dejavnosti, ki je bila z njimi povezana, je na razpolago več muzejev in zgodovinskih spomenikov.
V pokrajini sta zaščiteni področji
- Krajinski park Alto Garda Bresciano (Parco Alto Garda Bresciano)
- Krajinski park Adamello (Parco dell'Adamello).
Zgodovinske zanimivosti
urediV treh letih od Campoformijskega sporazuma (1797) do priključitve Napoleonovi italijanski republiki (1802) je ozemlje nihalo med samostojnostjo in pripadnostjo Francozom. Zanimivo je, da je prav v tej dobi politične negotovosti Brescia razvila moderno zdravstveno organizacijo, ki je bila pozneje zgled raznim italijanskim mestom. Že leta 1797 sta bili na primer ustanovljeni v okviru mestne bolnišnice dve sekciji (moška in ženska) umobolnice, kar je bilo za tiste čase izredna novost, saj se umsko prizadeti niso smatrali za ozdravljive bolnike.
Viri
uredi- Istituto Nazionale di Statistica ISTAT
- Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
- http://www.provincia.brescia.it/cultura/archivio-storico/cenni-storici.php