Pokrajina Reggio Emilia

italijanska pokrajina v deželi Emilija - Romanja
(Preusmerjeno s strani Reggio Emilia (pokrajina))

Pokrajina Reggio Emilia (v italijanskem izvirniku Provincia di Reggio Emilia [izg. Provinča di Redžo Emilja]) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja. Meji na severu z deželo Lombardija, na vzhodu s pokrajino Modena, na jugu z deželo Toskana in na zahodu s pokrajino Parma.

Pokrajina Reggio Emilia

Provincia di Reggio Emilia
Zastava Pokrajina Reggio Emilia
Zastava
Grb Pokrajina Reggio Emilia
Grb
Lega pokrajine znotraj Italije
Lega pokrajine znotraj Italije
Država Italija
Dežela Emilija - Romanja
Glavno mestoReggio Emilia
Občine42 občin
Upravljanje
 • PredsednikGiorgio Zanni[d]
Površina
 • Skupno2.291,26 km2
Prebivalstvo
 (31. decembra 2023)[1]
 • Skupno528.877
 • Gostota230 preb./km2
Poštne številke
42121–42124 Reggio Emilia, 42010–42049 okolica
Tel. območne kode0522, 0536
Avtomobilska oznakaRE
Koda ISTAT035

Večje občine

uredi

Glavno mesto je Reggio Emilia, ostale večje občine so (podatki 31.05.2007):

Občina Prebivalcev
Reggio Emilia 162.290
Scandiano 23.934
Correggio 23.285
Casalgrande 17.608
Guastalla 14.692

Naravne zanimivosti

uredi
 
Pietra di Bismantova

Ena od najbolj značilnih posebnosti pokrajine je tako imenovana Pietra di Bismantova. To je ogromna skalnata vzpetina, ki je na vrhu popolnoma ravna, pobočja pa se navpično spuščajo proti dolini, kar ji daje videz pravega stožca. Ravnina na vrhu doseže 1047 metrov nadmorske višine, meri 1 kilometer v dolžino in 240 metrov v širino; višina "stožca" je 300 metrov nad okolico.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti

uredi

Canossa [kanòsa] je danes skromna občina v pokrajini, ena od maloštevilnih, ki se ne imenuje po glavnem kraju, pač pa po zgodovinsko najpomembnejšem objektu. V tem primeru je to grad dinastije Canossa, ki je okoli leta 1100 gospodovala ogromnemu ozemlju, saj so ji pripadala velika mesta kot Mantova, Modena, Ferrara, Firenze in Perugia in vse njihove posesti. Po smrti zadnje predstavnice dinastije, Matilde, ki je sicer uradno zapustila vse premoženje Cerkvi, se je ozemlje razdrobilo na manjše enote. Nekatera mesta so se proglasila za svobodne komune, nekaj posestev so prevzeli manjši fevdalci in bivši Matildini vojaki, večina ozemlja je ostala brez gospodarja in je prej ali slej prešla pod papeževo oblast. Nekateri stranski sorodniki dinastije Canossa so v poznejših časih zahtevali in tudi prejeli lastnino nekaterih delov bivše grofije, a ohranili niso ničesar. Zadnji delček Matildinih posestev, grad Canossa, je država odkupila leta 1878 in ga zaščitila kot državni spomenik.

  1. »Bilancio demografico mensile anno 2023«. demo.istat.it. Pridobljeno 9. februarja 2025.