Padova (pokrajina)

Provincia di Padova
Italijanska pokrajina Padova
Glavno mesto Padova
Občine Seznam 104 občin
Površina 2.142 km²
Prebivalstvo 882.779 (2005)
Gostota 412
Padova posizione.png

Pokrajina Padova (v italijanskem izvirniku Provincia di Padova [provìnča di pàdova]) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija. Meji na severu s pokrajinama Treviso in Vicenza, na vzhodu s pokrajino Venezia, na jugu s pokrajino Rovigo in na zahodu s pokrajinama Verona in Vicenza. Zavzema tudi majhen del Beneške lagune.

Večje občineUredi

Glavno mesto je Padova, ki šteje preko 210.000 prebivalcev, ostale večje občine so (podatki 31.12.2006):

Mesto Prebivalcev
Padova 210.301
Selvazzano Dentro 21.731
Vigonza 20.901
Albignasego 20.696
Cittadella 19.777
Abano Terme 19.136
Piove di sacco 18.271
Monselice 17.495
Este 16.864
Cadoneghe 15.576

Naravne zanimivostiUredi

Glavna zaščitena področja so:

Zgodovinske zanimivostiUredi

Mestna komuna Padova je bila najhujši nasprotnik dinastije, ki je v srednjem veku gospodovala večini današnje Benečije: to so bili Ezzelini ali Ecelini [edzelìni, ečelìni]. Verjetno so bili potomci germanskega vojščaka, ki je leta 1036 spremljal Konrada II. v Pavio. Do leta 1199 so imeli sedež v kraju Onara (danes v občini Tombolo). Najbolj znan med njimi je gotovo Ezzelino III. Grozni, ki je - med drugim - v istem dnevu baje dal pobiti kar 10.000 padovancev. Omembe vreden je pa tudi njegov oče Ezzelino II., znan s pridevkom menih, ker je preživel zadnja leta v samostanu. Bil je poročen štirikrat in preživelo ga je kar deset otrok. Tudi njegova hči Cunizza [kunìca], sestra Ezzelina Groznega, se je poročila petkrat in si tudi izven zakona pridobila vzdevek Venerina hči, a v zrelih letih se je predala izključno religiji in spokornosti. Dante Alighieri, ki jo je osebno poznal, jo je postavil v raj. Pri osemdesetem letu starosti se je zatekla v samostan in ni znano leto njene smrti.

ViriUredi