Pokrajina Agrigento

Pokrajina Agrigento (v italijanskem izvirniku Provincia di Agrigento [provìnča di agridžènto]), je bila ena od devetih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Sicilija. Leta 2015 je bila preimenovana v Samostojni občinski konzorcij. Zavzema tudi Pelagijsko otočje. Meji na severu z bivšo pokrajino Palermo, na vzhodu z bivšo pokrajino Caltanissetta, na jugu s Sredozemskim morjem (Sicilska ožina ali Sicilski kanal) in na zahodu z bivšo pokrajino Trapani.

Pokrajina Agrigento Provincia di Agrigento
Pokrajina
Monte delle Rose (IT), Muntagna de Rosi (sicilijansko), Mali i Trëndafilët (Arbëreshe)
Zemljevid z označeno lego Pokrajine Agrigento v Italiji
37°19′N 13°35′E
Država	Italija
Dežela	Sicilija
Glavno mesto	Agrigento
Občine	43
Upravljanje
• President	Eugenio D'Orsi
Površina
• Skupno	3.042 km2
Prebivalstvo  (30. junij 2009)
• Skupno	454.370
• Gostota	150 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštne številke	92100, 92010-92029
Omrežne skupine	0922, 0925
Avtomobilska oznaka	AG
ISTAT	083
Spletna stran	www.provincia.agrigento.it

Večje občine

Glavno mesto je Agrigento, ostale večje občine so (podatki 31.12.2008):

Občina	Prebivalcev
Agrigento	59.082
Sciacca	40.914
Licata	39.216
Canicattì	34.678
Favara	33.698
Palma di Montechiaro	24.171
Ribera	19.605
Porto Empedocle	17.156
Aragona	9.626
Realmonte	4.515

Naravne zanimivosti

V pokrajini so tri umetna jezera: Lago Arancio, Diga San Giovanni na reki Naro in Diga Castello. Lago Arancio je bilo zajezeno med letoma 1949 in 1952 in je žal pokrilo trdnjavo Mazzallakkar, ostanek arabske oblasti na otoku. Diga San Giovanni zapira reko Naro vse od leta 1985 in je od tedaj važno počivališče za ptice selivke. Diga Castello je bilo ustvarjeno z izgradnjo velikega jeza med letoma 1976 in 1985 in s poznejšo (2009) preusmeritvijo toka dveh rek. Toda kljub tem velikim umetnim jezerom s skupno rezervo pitne vode 250 mld litrov je preskrba pitne vode v pokrajini problematična, kot sicer tudi drugje po Siciliji.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

• Naravni morski rezervat Isole Pelagie (Area naturale marina protetta Isole Pelagie)
• Naravni rezervat Grotta di S.Angelo Muxaro (Riserva naturale integrale Grotta di S.Angelo Muxaro)
• Naravni rezervat Macalube di Aragona (Riserva naturale integrale Macalube di Aragona)
• Naravni rezervat Foce del Fiume Platani (Riserva naturale Foce del Fiume Platani)
• Naravni rezervat Torre Salsa (Riserva naturale orientata Torre Salsa)
• Naravni rezervat Isola di Lampedusa (Riserva naturale orientata Isola di Lampedusa)
• Naravni rezervat Monte Cammarata (Riserva naturale orientata Monte Cammarata)
• Naravni rezervat Monti di Palazzo Adriano e Valle del Sosio (Riserva naturale orientata Monti di Palazzo Adriano e Valle del Sosio)
• Naravni rezervat Isola di Linosa e Lampione (Riserva naturale orientata/Integrale Isola di Linosa e Lampione)
• Naravni rezervat Monte San Calogero (Riserva naturale orientata Monte San Calogero (Monte Kronio))

Zgodovinske zanimivosti

Omembe vredni so dogodki sedanje dobe, ki se bodo zapisali v zgodovino pokrajine, in sicer selitev afriškega prebivalstva, ki odhaja na sever v upanju na boljše življenjske pogoje. Gre za masovno migracijo ali preseljevanje narodov, kot se je fenomen imenoval v preteklih časih. Politični ubežniki, izseljenci in pustolovci prihajajo po raznih pomorskih poteh iz vse Afrike in iščejo zatočišča v vsej južni Evropi. Najjužnejši kraj Evrope, otok Lampedusa [lampedùza] v pokrajini Agrigento je od leta 1990 dalje cilj večjih in manjših plovil, ki vsak dan zapuščajo 113 km oddaljeno Tunizijo ali 145 km oddaljeno Libijo. V prvih šestih mesecih leta 2008 je doseglo italijanske obale 11.949 oseb, povprečno 66 oseb dnevno. (1)

Viri

• Istituto Nazionale di Statistica
• Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
• Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
• (1) dnevnik Il Sole 24 ore, 21. julija 2008