Videmska pokrajina

Videmska pokrajina (v italijanskem izvirniku Provincia di Udine [provìnča di ùdine], v furlanščini Provincie di Udin) je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina. Na severu je mejila z Avstrijo, na vzhodu s Slovenijo in Goriško pokrajino v Italiji, na jugu z Jadranskim morjem ter na zahodu na Pokrajino Pordenone (ki se je izločila iz nje leta 1968) ter deželo Benečija.

Videmska pokrajina

Provincia di Udine
Provincie di Udin
Udine-PalazzoAntoniniBelgradosededellaProvincia2.jpg
Grb Videmska pokrajina
Grb
Zemljevid z označeno lego nekdanje Videmske pokrajine
Zemljevid z označeno lego nekdanje Videmske pokrajine
46°4′N 13°14′E / 46.067°N 13.233°E / 46.067; 13.233Koordinati: 46°4′N 13°14′E / 46.067°N 13.233°E / 46.067; 13.233
Država Italija
deželaFurlanija - Julijska krajina
Ustanovitev1815
Ukinitev22. april 2018
Glavno mestoVidem
Občine137
Površina
 • Skupno4.905 km2
Prebivalstvo
 (31. marec 2018)[1]
 • Skupno529.940
 • Gostota110 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Postal code
33100 (Udine), 33010-33011, 33013, 33015-33059
Poštna številka0432 (Videm),0427, 0428, 0431, 0433
Avtomobilska oznakaUD
ISTAT030

Ustanovljena je bila na ozemlju, pridobljenem od Avstrije leta 1866. Prebivalci so večinoma Furlani, poleg Italijanov pa tudi Slovenci v Reziji, v Terski in Nadiških dolinah (Beneška Slovenija), od 1923 tudi Kanalsko dolino (trbiški okraj). Leta 1921 so v pokrajini našteli 35 036 slovensko govorečih prebivalcev, leta 1983 pa v 21 občinah 18 107 (uradna ocena). Ko je bil januarja 1923 pokrajini priključen večji del goriško-gradiščanskega ozemlja (tolminsko, goriško, gradiščansko okrožje), z namenom, da bi bilo s tem slovensko prebivalstvo v manjšini, so jo preimenovali v Furlansko pokrajino (Provincia del Friuli). Januarja 1927 je bila za to ozemlje ustanovljena Goriška pokrajina. Po drugi svetovni vojni je bila Videmska pokrajina pod zavezniško vojaško upravo (cona A) Svobodnega tržaškega ozemlja, po mirovni pogodbi z Italijo (1947) pa je spet prešla pod italijansko suverenost. Od maja 1964 je sestavljala skupaj z Goriško in Tržaško pokrajino (od 1968 tudi s Pordenonsko) - deželo s posebnim statutom Furlanijo-Julijsko krajino.

Ozemeljsko se je skoraj popolnoma prekrivala z Nadškofijo Videm.

UkinitevUredi

Ukinjena je bila z deželnim zakonom Furlanije - Julijske krajine št. 20 z dne 9. decembra 2016.[2] Nadomeščena je bila z 10-imi medobčinskimi teritorialnimi zvezami (UTI: Unione teritoriale intercommunale). Slovensko govoreči prebivalci živijo v treh obmejnih medobčinskih zvezah: Nadiški (glavno mesto Čedad), Terski (Čenta) in Medobčinski zvezi Železne in Kanalske doline (Trbiž).

Večje občineUredi

Glavno mesto je bil Videm, ki šteje skoraj 100.000 prebivalcev, ostale večje občine so bile (podatki 31.12.2006):

Občinska središča Italijansko Furlansko Prebivalci
Videm Udine Udin 96.750
Codroipo Codroipo Codroip 15.159
Tavagnacco Tavagnacco Tavagnà 13.783
Latisana Latisana Tisane 13.037
Červinjan Cervignano del Friuli Çarvignan 12.861
Čedad Cividale del Friuli Cividât 11.515
Humin Gemona del Friuli Glemone 11.080
Tolmeč Tolmezzo Tumieç 10.539

ZgodovinaUredi

Zgodovinsko najpomembnejši kraj nekdanje pokrajine je Oglej/Aquileia, eno od najvažnejših arheoloških najdišč v Italiji. V drugem stoletju je bil Oglej glavno mesto rimske Desete regije, ki je obssegala Istro in vse ozemlje današnje Italije do Trenta in Verone, na jugu pa do reke Pad. V četrtem stoletju, pod Bizantinci, je bilo mesto Videm med najpomembnejšimi v cesarstvu, največji pomen pa je imelo v odbobju vladavine oglejskih patriarhov. Oglejski patriarhat je kot cerkvena oblast trajal od leta 568 do leta 1751, kot politična enota pa od leta 1077 do leta 1445, ko je oblast prevzela Beneška republika. Gospodoval je ozemlju današnje Furlanije, Istre in delno Slovenije.

Beneška SlovenijaUredi

Posebno zgodovino je doživelo ozemlje skrajnega vzhoda pokrajine, ki zavzema Nadiške doline (it. Valli del Natisone) in Tersko dolino (it. Valle del Torre), torej območje, ki je znano pod imenom »Beneška Slovenija«. Zaradi svoje obmejne lege je to ozemlje že pod Langobardi uživalo posebno avtonomijo, v zameno za stalno vojaško pripravljenost: prebivalstvo je bilo oproščeno tlake in davkov, imelo je svoja sodišča, a se ni smelo odseliti. To stanje je ostalo nespremenjeno tudi pod vladavino Oglejskega patriarhata in nato pod Beneško republiko, a se je bistveno spremenilo pod Habsburžani, ki so deželo upravno izenačili z ostalimi posestvi. Ko so leta 1866 prišli na oblast Italijani, so področje, prav zaradi polpretekle zgodovine, opredelili kot "politično nezanesljivo" in uvedli so najstrožjo italijanizacijo sicer slovenskega prebivalstva. Fašizem je stanje še poslabšal. Zaradi političnega dogajanja in predvsem zaradi popolne odsotnosti direktnih prometnih zvez z današnjo Slovenijo, slovenska manjšina ni prejela dovolj podpore s strani matične države. To je privedlo do jezikovne izolacije in do nastanka samostojnega slovenskega narečja, ki je popolnoma različno od goriškega in tržaškega in močno odstopa od uradne slovenščine. Razen prizadevanj lokalnega časopisa Novi Matajur, to narečje ni bilo preučeno; danes ga govorijo večinoma le starejši ljudje.

Jezikovne manjšineUredi

V Videmski pokrajini so bile priznane manjšine, ki govorijo furlanski, slovenski in nemški jezik. Furlanščina je zaščitena v 126 občinah, slovenščina v 15 občinah, nemščina pa v 5 občinah. Pokrajinski svet je dne 26. aprila 2001 določil zaščito slovenščine v sledečih občinah:

Naravne znamenitostiUredi

Zaščitena območja:


ViriUredi


SkliciUredi

  1. Dato Istat - Popolazione residente al 31 marzo 2018.
  2. "Legge regionale 9 dicembre 2016, n. 20" (PDF). 9. december 2016.

Zunanje povezaveUredi