Furlanija - Julijska krajina

Furlanija - Julijska krajina (italijansko Friuli-Venezia Giulia [frijùli venècja džùlja], furlansko Friûl Vignesie Julie, nemško Friaul Julisch Venetien) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom. Meji na severu z Avstrijo, na zahodu z deželo Benečija, na jugu z Jadranskim morjem in na vzhodu s Slovenijo. Delila se je na štiri pokrajine: Gorica, Pordenone, Trst in Videm, ki pa so bile z novim upravnim zakonom in 2017 nadomeščene z 18 območnimi medobčinskimi zvezami. Zaradi te reforme je dežela na novo pridobila tudi germanojezično občino Sappada (lokalno ime Plodn) na skrajnem severozahodu ob izviru Piave v Karnijskih Alpah, ki je bila prej spadala v Benečijo (Veneto) in se je takrat na lastno željo priključila Karnijski medobčinski zvezi.

Furlanija - Julijska krajina

Friuli Venezia Giulia
Friûl Vignesie Julie
Furlanija Julijska krajina
Friaul Julisch Venetien[1]
Avtonomna dežela
(italijansko) Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia
(furlansko) Regjon autonome Friûl-Vignesie Julie
(slovensko) Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina
(nemško) Autonome Region Friaul-Julisch Venetien
Moggio Udinese Fella Bruecke 07102007 04.jpg
Zastava Furlanija - Julijska krajina
Zastava		Grb Furlanija - Julijska krajina
Grb
Friuli-Venezia Giulia in Italy.svg
46°6′N 13°7′E / 46.100°N 13.117°E / 46.100; 13.117Koordinati: 46°6′N 13°7′E / 46.100°N 13.117°E / 46.100; 13.117
DržavaItalija
Glavno mestoTrst
Upravljanje
 • PredsednikMassimiliano Fedriga
Površina
 • Skupno7.924 km2
Prebivalstvo
 (31. avgust 2017)
 • Skupno1.216.524
 • Gostota150 preb./km2
 • Uradni jeziki
italijanščina
slovenščina
furlanščina
nemščina
Demonimit. friulano ali giuliano (moški)
friulana ali giuliana (ženska)
sl. Furlan ali Primorec (moški)
Furlanka ali Primorka (ženska)
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
ISO 3166 codeIT-36
HDI (2018)0,895[2]
very high · 6th of 21
NUTS RegijaITD
Spletna stran[www.regione.fvg.it www.regione.fvg.it]
Napis v štirih jezikih na stavbi deželnega sveta v Trstu

Zemljepisna lega in podnebjeUredi

Furlanija - Julijska krajina obsega ozemlje, ki je na jugu skrajna severna obala Jadranskega morja, na severu pa sega v Dolomite oz. Karnijske Predalpe (Cima dei Preti 2703 m) in v Alpe (Karnijske Alpe z vrhom Coglians/Hohe Warte - 2782 m in Creta delle Chianevate/Kellerspitzen, 2774 m) na meji z Avstrijo, ki je najvišji vrh dežele ter na severovzhodu Julijske Alpe (z Jof di Montasio/Montažem - 2754 m kot drugim najvišjim vrhom Julijskih Alp), zato se razna področja med seboj močno razlikujejo. Velja vsekakor za gorato deželo, saj je skoraj 43 % površine v gorskih predelih in 20 % v gričevju. Ravnina je Furlanska nižina, ki je naplavina reke Tagliamento / Tilment in ki se na jugu zaključi z lagunami. Ostale reke, ki vse potekajo v smeri sever-jug, so Torre / Ter, Natisone / Nadiža, Stella, Isonzo / Soča, Ausa, Livenza, Noncello in Timavo / Timava.

Podnebje je v gorah strogo alpsko, na obali mediteransko, a nobeno od dveh ne vpliva na vmesno nižavje, kjer je pretežno celinsko. Ta raznolikost v sorazmerno majhnem prostoru je še poudarjena v posameznih lokalnih mikroklimah, na primer v Nadiških dolinah, v lagunah in v okolici Trsta (burja).

ZgodovinaUredi

Dežela je bila ustanovljena leta 1947 z združitvijo Furlanije (it. Friuli) in Julijske Benečije (it. Venezia Giulia), ki je bila pozneje v slovenščini preimenovana v Julijsko krajino, saj z Benečijo (it. Veneto) nima veze. Gre za dve zemljepisno in zgodovinsko ločeni področji, ki sta bili povezani samo iz političnih in administrativnih razlogov. Kljub temu je meja med njima sporna, nekateri jo postavljajo na reko Timavo, drugi na Sočo. Tržačani pripisujejo Gorico Julijski krajini, Furlani pa Furlaniji.

FurlanijaUredi

Furlanija je ozemlje v okolici Vidma, Pordenona in Gorice, delno tudi v pokrajinah Venezia in Belluno. Meri skupno 8.240 km², od katerih odpade 7.549 km² na deželo Furlanija - Julijska krajina, kar predstavlja 96 % njene površine. Čeprav je v deželi veliko arheoloških najdišč iz paleolitika in neolitika, so prvi znani prebivalci teh krajev kaštelirji, od 14. st. pr. n. št. dalje. V 4. st. pr. n. št. se je priselilo keltsko pleme Karnov, v drugem stoletju so deželo kolonizirali Rimljani. Ti so ustanovili mesto Aquileia/Oglej, ki je zaradi strateškega položaja kmalu postalo zelo važen center imperija in prestolnica Desete province. V 3. st. je Oglej postal sedež mogočne škofije, ki je leta 381 celo gostila del koncila proti arijcem. Leta 452 so ga Huni opustošili in mesto si ni več opomoglo. Ostalo je sicer ugledno središče, posebno po povišanju škofije v patriarhat (šesto stoletje), a prebivalci, ki so bili zbežali pred Atilo, se niso vrnili. S propadom rimskega cesarstva je ostala Furlanska nižina brez zaščite in ljudstvo se je spet skrivalo pred barbarskimi vpadi. Tako so nastala lagunska mesta (Grado/Gradež, Marano), rodovitno nižavje pa je ostajalo neobdelano. Deželo so zasedli Bizantinci in pozneje Langobardi. Ti so prenesli prestolnico v Forum Julii (današnji Cividale/Čedad), po katerem se je s časom začela imenovati vsa dežela Friûl oziroma Furlanija. Langobardi so opremili svojo kneževino z močno vojsko in tako preprečili nadaljnje barbarske vpade. V 8. in 9. st. je bila Furlanija pod Franki.

Leta 1077 je Henrik IV. podelil oglejskemu patriarhu kneževino Furlanijo in knežji naslov, ki so ga dedovali patriarhi. Kneževina se je v kratkem spremenila v pravo državo. imenovano Patrie dal Friûl, ki je v raznih zgodovinskih dobah vladala tudi Istri, Trstu, Koroški in Štajerski.

Glavni članek: Furlanija.

Julijska krajinaUredi

Ime Venezia Giulia se je prvič pojavilo leta 1863, ko je goriški jezikoslovec Graziadio Isaia Ascoli razdelil ozemlje, ki je bilo pod Rimljani združeno v Deseto provinco, na tri dele. Imenoval jih je: Benečija (Veneto) (današnja dežela Benečija in zahodna Furlanija), Tridentinska Benečija (današnja dežela Trentino - Alto Adige) in Julijska Benečija (vzhodna Furlanija, Gorica, Trst, Istra in Kranjska). Ta razdelitev jasno ponazarja iredentistično idejo, po kateri so bile - zaradi skupne zgodovine v času Rimljanov - vse te pokrajine italijanske in torej (razen prave Benečije) 'neodrešene' (italijansko irredente). Po prvi svetovni vojni so italijanske oblasti, ki niso hotele uporabljati avstrijskega naziva Primorje, sprejele skupno ime Julijska krajina za vsa pridobljena ozemlja nekdanje Avstro-Ogrske, vključno z Reko, Idrijo, Postojno, Knežakom in celo nekaterimi vasmi v Beneški Sloveniji. V času fašizma se je ime na splošno uporabljalo kot nekak dokaz o neobstojnosti slovenskega prebivalstva v teh krajih. Po drugi svetovni vojni je italijanska ustava ustanovila dežele kot administrativne enote in ime je prešlo v uradno poimenovanje dežele. Temu so nasprotovali Furlani, ki niso hoteli priznati skromnemu ostanku Tržaškega ozemlja pravico do imena nekdaj obširne pokrajine, toda ime je ostalo. Glavni vzrok je bil političen: ime pomeni, da za Italijo sedanja vzhodna meja ni definitivna. Zdaj je njeno ime prevzela še Julijska medobčinska zveza, ustanovljena na ozemlju nekdanje Tržaške pokrajine.

 
Novoustanovljene območne medobčinske zveze (Unioni Territoriali Intercomunali) dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so leta 2016 nadomestile pokrajine

.

PrebivalstvoUredi

Čeprav je povprečna gostota prebivalstva samo 155 prebivalcev na km², je v mestih zelo visoka. V nekdanji Tržaški pokrajini (Julijska medobčinska zveza) je bila gostota 1340, kar pomeni v državnem merilu drugo mesto za Neapljem.

Pomemben del prebivalstva pokrajine predstavljajo Furlani s svojim jezikom, pa tudi slovenska in nemška manjšina. Kljub večstoletnemu vplivu večjih narodov ter italijanskega fašizma, ki je organiziral načrtno potujčevanje avtohtonih narodov, sta se ohranili furlanska in slovenska kultura.

GospodarstvoUredi

Deželno gospodarstvo je zelo raznoliko predvsem zaradi različnih geografskih pogojev. Medtem ko je Furlanija pretežno kmetijsko področje, je obalni pas industrializiran in predvsem trgovinsko usmerjen. Čeprav je zaradi gora na severu in lagun na jugu skoraj 20 % ozemlja neprimernega za obdelovanje, se na območju nekdanje Videmske pokrajine ukvarja s kmetovanjem kar 40 % prebivalstva. Na območju nekdanje Tržaške pokrajine samo 2 % prebivalcev obdelujeta zemljo, zato je pa okoli 70 % zaposlenih v industriji, predvsem v ladjedelnicah (Tržič, Trst, Milje). Glavni pridelki so koruza in vinska trta. Živinoreja je dobro razvita. Obrtništvo je ponekod doseglo skoraj industrijske nivoje, na primer izdelovanje stolov (Manzano) in nožev (Maniago).

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. ↑ https://www.regione.fvg.it/rafvg/cms/RAFVG/cultura-sport/patrimonio-culturale/comunita-linguistiche/
  2. ↑ "Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab". hdi.globaldatalab.org (angleščina). Pridobljeno dne 2018-09-13.
  3. ↑ "Regional gross domestic product (million EUR) by NUTS 2 regions". Eurostat. Eurostat. Pridobljeno dne 9 July 2012.
  4. ↑ "Regional GDP per capita ranged from 31% to 626% of the EU average in 2017" (Sporočilo za javnost). ec.europa.eu. Pridobljeno dne 2 September 2019.

ViriUredi

Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Furlanija_-_Julijska_krajina&oldid=5521958«