Pan-evropska prometna mreža
Pan-evropska prometna mreža predstavlja prednostni cilj investicij na področju skupne prevozne politike Evropske unije, kar naj bi prispevalo k učinkovitemu in celostnemu razvoju Evrope, predvsem z izgradnjo manjkajočih prevoznih povezav med članicami Evropske unije ter tranzitnmi državami. Z izgradnjo mankajoče infrastrukture želi Evropska unija zadostiti potrebam naraščajočega prometa. Obsega prometno infrastrukturo, sisteme za upravljanje prometa ter sisteme za navigacijo in določanje položaja na cestah, železnicah, celinskih plovnih poteh, morskih pristaniščih, letališčih ter drugih povezovalnih točkah med različnimi omrežji.
Velik delež vseh vlaganj je usmerjen na železnico, predvsem zaradi preusmeritev prevoza na železnice, s čimer bi razbremenili ceste in tako zmanjšali vpliv na okolje. Druga usmemeritev pa je povečanje pomembnosti kombiniranega (intermodalnega) transporta.
Načrt je bil sprejet na pan-evropski prometni konferenci na Kreti leta 1994 in dopolnjen na tretji konferenci v Helsinkih leta 1997, zato omrežje imenujejo tudi »kretski koridor« ali »helsinški koridor«. Pan-evropska prometna mreža je del vseevropske prometne mreže (TEN-T), ki je bila definirana z Maastrichsko pogodbo leta 1992. Pan-evropska prometna mreža je pomembna predvsem za razvoj mreže TEN-T v državah kandidatkah za vstop in ostali Evropi.
Cilji pan-evropske prometne mrežeUredi
- večja mobilnost oseb in blaga pod najboljšimi pogoji socialne in varnostne zaščite
- optimizacija obstoječih kapacitet
- pokritje prometne infrastrukture po vsej EU
- vključitev vseh oblik prevoza glede na konkurenčne prednosti, vključitev tretjih držav v vseevropsko prometno mrežo
Sestava pan-evropske prometne mrežeUredi
- deset prometnih koridorjev
- štiri transportna območja na morju (PETrAs)
- povezave z Azijo - Transport Corridor Europe Caucasus Asia (TRACECA)
Trasa pan-evropske prometne mreže:Uredi
Slovenija kot del pan-evropske prometne mreže:Uredi
Slovenija ima kot tranzitna država veliko vlogo v transportu blaga v Evropski uniji. Slovenija svojo vlogo v tem delu Evrope utrjuje predvsem s pristaniščem v Kopru (Luka Koper). Med drugim nudi odlično povezavo z vzhodno Evropo.
Skozi Slovenijo kljub njeni majhnosti potekata dva pomembna prometna koridorja, in sicer V. in X. pan-evropski koridor, ki vključujeta tako cestno kot železniško povezavo čez Slovenijo. Oba koridorja prispevata k sodobni prevozni povezavi Slovenije z Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko ter s tem ugodno vplivata na prometne povezave s tretjimi državami. Prometni tokovi pa ugodno vplivajo tudi na mednarodno trgovino.
Slovenija je leta 1993 z Evropsko unijo podpisala Sporazum o sodelovanju na področju prevoza, ta sporazum pa Sloveniji omogoča:
- izboljšanje prevozne infrastrukture in integracijo v prometno mrežo EU; povečan pretok blaga in pretovora preko Slovenije
- večji delež vključevanja v kombiniran prevoz
- sodelovanje z EU na področju prometa
- uskladitev emisij izpušnih plinov
Za izvajanje nacionalnih programov na področju prometa in s tem projektov na pan-evropskih koridorjih TEN-T lahko države pridobijo sredstva iz EU. Gre za Kohezijski sklad EU, ki je bil ustanovljen leta 1999. Obvezni pogoji, ki jih morajo predlagani projekti izpolnjevati, da lahko pridobivajo sredsteva iz tega sklada so:
- predlogi investicij se lahko nahajajo le na TEN-T omrežju, oz. pomenijo dokončanje manjkajočih povezav v prioritetnih trans-evropskih koridorjih
- veliki infrastrukturni projekti, vredni vsaj 10 mio EUR
- projekti morajo biti v skladu z evropsko prometno politiko
- predlagani morajo biti projekti z vso potrebno dokumentacijo za izvedbo
ViriUredi
- Topolšek, D., Lipičnik, M.: Pan-evropski transportni koridorji. Najdeno 4.januarja 2013 na spletnem naslovu: http://egradiva.fl.uni-mb.si/Logisticna_infrastruktura_VS/Pan-evropski%20transportni%20koridorji.pdf
- Godec, A., Jurše, L.: Evropski prometni koridorji preko Republike Slovenije in nova železniška proga
Divača – Koper. Najdeno 4.januarja 2013 na spletnem naslovu: http://www.drc.si/Portals/6/prispevki/II/372-385.pdf
- Transport infrastructures - TEN-T [European Commission]. Najdeno 4.januarja 2013 na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/transport/themes/infrastructure/index_en.htm