Brest, Belorusija
Brest (belorusko Брэст, rusko Брест; litovsko Brestas; poljsko Brześć) je mesto na jugozahodu Belorusije in glavno mesto istoimenske oblasti v upravni delitvi države. S približno 330 tisoč prebivalcev je eno večjih beloruskih mest.[1] Stoji ob meji s Poljsko, na železniški povezavi med državama,[3] nasproti poljskega mesta Terespol. Zaradi železniškega mejnega prehoda z Evropsko unijo je v zadnjih letih priljubljena postojanka beguncev z nemirnega severnega Kavkaza, ki iščejo zatočišče na zahodu.[4]
Brest Брэст / Брест | |||
---|---|---|---|
![]() | |||
| |||
Koordinati: 52°08′N 23°40′E / 52.133°N 23.667°EKoordinati: 52°08′N 23°40′E / 52.133°N 23.667°E | |||
Država | ![]() | ||
Oblast | Brestovska oblast | ||
Rajon | Brestovski rajon | ||
Upravljanje | |||
• Predsednik mestnega sveta | Aleksander Rogačuk [2] | ||
Površina | |||
• Skupno | 145 km2 | ||
Nadm. višina | 280,4 m | ||
Prebivalstvo (2014) | |||
• Skupno | 330.934[1] | ||
Časovni pas | UTC+3 (MSK) | ||
Poštna številka | 224000 | ||
Omrežna skupina | +375 (0)162 | ||
Registrska oznaka | 1 | ||
Spletna stran | [city.brest.by city.brest.by] |
Prva znana omemba Bresta sega v 11. stoletje, kot mejno mesto v spopadih med Slovani in Balti. Kasneje je pripadel Veliki litovski kneževini, takrat se je imenoval Brest-Litovsk (poljsko Brześć Litewski). Največja znamenitost je mestna trdnjava, kjer se je odvijala ena prvih bitk nemške invazije na Sovjetsko zvezo.[3] Branilci so proti pričakovanjem zdržali kar mesec dni in trdnjava je postala simbol upora proti Nemcem. Po vojni je dobila unikaten naziv trdnjava-heroj. Danes je del monumentalnega spominskega parka, odprtega leta 1971.[5]
Sklici in opombeUredi
- ↑ 1,0 1,1 »Belarus-The regions of the Republic of Belarus as well as all cities and urban settlements of more than 10,000 inhabitants«. City Population. Pridobljeno 11. aprila 2014.
- ↑ Alexander Lukashenko makes new appointments - The Official Internet Portal of the President of the Republic of Belarus. 14.10.2014
- ↑ 3,0 3,1 Silitski, Vitali; Zaprudnik, Jan (2010). The A to Z of Belarus. Scarecrow Press. str. 63–64. ISBN 9781461731740.
- ↑ Petrovich, Alesj; Ostaptschuk, Markian (29. oktober 2013). »North Caucasians head for Europe by train«. Deutsche Welle. Pridobljeno 1. aprila 2015.
- ↑ Markwick, Roger (2012). »The great patriotic war in Soviet memory«. V Stone, Dan (ur.). The Oxford Handbook of Postwar European History. Oxford University Press. str. 703–704. ISBN 9780199560981.
Glej tudiUredi
Zunanje povezaveUredi
- Več gradiva o temi Brest v Wikimedijini zbirki
- Brest - popotniški vodič v Wikipotovanju
- Uradno spletno mesto