Miloš Kobal

Miloš Kobal, slovenski pravnik in zdravnik nevropsihiater, * 11. oktober 1926, Novo mesto, † 16. oktober 2018, Ljubljana.

Miloš Kobal
Rojstvo	11. oktober 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:11|2|0}}) Novo mesto
Smrt	16. oktober 2018({{padleft:2018|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) (92 let) Ljubljana
Državljanstvo	Slovenija  SFRJ  Kraljevina Jugoslavija
Poklic	pravoznanec, univerzitetni učitelj, psihiater

Miloš Kobal je leta 1949 diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti ter 1955 še na Medicinski fakulteti (MF) in prav tam 1971 tudi doktoriral iz nevropsihiatrije. Kobal je bil od leta 1956 psihiater v medicinskopsihološkem centru Republiškega sekretariata za notranje zadeve (do 1967) in hkrati strokovni sodelavec Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti ter predavatelj na oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete. V letih 1967-1996 je bil zaposlen na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, ki jo je 1968-80 tudi vodil. Leta 1978 je postal redni profesor psihiatrije na MF v Ljubljani, kjer je bil v letih 1981 do 1986 dekan. Kobal je bil od leta 1979 do 1983 predsednik Združenja psihoterapevtov Jugoslavije.

Zdravnik nevropsihiater

Reformo slovenske psihiatrije je v največji meri izvedel Miloš Kobal s sodelavci, zlasti s Jožetom Lokarjem, že v letih 1969 do 1975 in pozneje, kar pomeni, da mnogo pred razvpito italijansko reformo (začetek 1978) in pred številnimi zahodnoevropskimi državami.

Z ukrepi na psihiatrični kliniki v Ljubljani, katere direktor je bil Kobal od 1968 do 1981 in kot predsednik Republiškega medicinskega sveta je dosegel, da so se prej razmeroma velike, pretežno azilsko delujoče psihiatrične bolnišnice spremenile v manjše, aktivne ustanove. Tako so se posteljne zmogljivosti zmanjšale na poprečno 200 postelj po bolnišnici, skupaj za do 30%, ležalna doba pa skrajšala s poprečno 120 dni na 60 oz. danes 50 dni in manj.

Standard bivanja pacientov se je izboljšal z njihovim zmanjšanjem v sobah in - kolikor se je pač dalo - s prenovami objektov in spremljajočih površin.

Postopno so se odprla poprej trojno zaprta vrata večine oddelkov. Kobal je dal - fizično in simbolično - podreti zid na zahodni strani (proti mestu) bolnišnice v Polju.

Postopno so bile opuščene ekonomije v bolnišnicah (kar še ni povsod v Evropi), vključno seveda s preprostim delom pacientov na njih, in namesto tega je uvedena pretežno kreativna delovna terapija, ki mora biti prostovoljna in seveda v funkciji rehabilitacije.

Na široko so se razmahnili prosti izhodi pacientov ob koncu tedna - kljub negodovanju oblasti in okolja, deloma tudi svojcev Večina pacientov je dobila osebna oblačila, le na intenzivnih oddelkih so potrebna še bolniška.

Na vseh oddelkih so zaživele terapevtske skupnosti oziroma „hišni parlamenti". Zelo se je omejila raba pripomočkov za omejitev gibanja, zlasti ovirnic („prisilnih jopičev"), ki so v slovenskih psihiatričnih bolnišnicah praktično izginile iz uporabe

Skoraj povsem je bila odpravljena privedba pacientov s policijo, tako da je dandanes takšnih samo 1 - 2 % (v Italiji in Avstriji do 80% hospitalizacij brez privolitve izvede policija) in odpravljene so bile tudi prisilne hospitalizacije ob partijskih kongresih, obiskih kakšnih politikov v Sloveniji itd. (to še v komunističnemu režimu).

V vseh bolnišnicah so se na novo zaposlovali številni zdravniki, psihologi, kvalificirane sestre, delovni terapevti in socialni delavci, zlasti na Univerzitetni psihiatrični kliniki.

Postopno je bilo odpravljeno zaposlovanje slabo kvalificiranih bolničarjev, ki so jih nadomestili negovalci z redno izobrazbo, tako na Kliniki kot v drugih bolnišnicah. Kobal je na Kliniki uvedel stalno izobraževanje vsega osebja in skupaj s Lokarjem podiplomske tečaje iz psihoterapije, psihopatologije, alkoholizma ter pedopsihiatrije (otroške psihiatrije) na Medicinski fakulteti(1977).

Kot dekan Medicinske fakultete je tudi posodobil študij psihiatrije v smislu obsežnejše prakse in uvedel izbirne predmete. Omogočal je intenzivnejše stike s tujimi strokovnjaki, vključno s kontroverznim italijanskim reformatorjem Francom Basaglio (1970-72), najprej v Gorici, nato v Trstu, kamor se je psihiater Basaglia s svojim konceptom vred preselil.

Bile so strokovne ekskurzije večjega števila osebja različnih profilov najprej v Gorico in nato v Trst (Strokovne ekskurzije so pravilo še danes, zlasti v Gradec in Trst).

Vztrajal je pri dispanzerskem načinu dela v republiki, tako da danes v vseh večjih republiških središčih delujejo psihiatrični dispanzerji, v manjših krajih pa ambulante in posvetovalnice. (Prvi psihiatrični dispanzer je že leta 1954 ustanovil Lev Milčinski).

Skupaj s Jožetom Lokarjem, M. Tanaskovičevo, M. Bobičevo in dr. Darovcem je uvedel psihogeriatrično dejavnost (psihiatrična oskrba starostnikov) na Kliniki (1969/71) in jo pomagal razviti tudi v domovih starejših občanov, tako da ima danes večina domov konziliarnega psihiatra, domsko skupnost in zaposlitveno oz. miljejsko terapijo.

Na Psihiatrični kliniki je ustanovil psihoterapevtski oddelek (1970) in spodbujal izobraževanje iz različnih, zlasti krajših, metod psihoterapije in iz družinske terapije. Skupaj s Lokarjem in M. Tanaskovičevo je uvedel oskrbo v tuji družini (1969/70) tako na Kliniki kot pozneje v Hrastovcu.

Ustanovil je pedopsihiatrični oddelek na Pediatrični kliniki za vso Slovenijo (1970) in intenziviral ambulantno-dispanzersko, zunajbolnišnično pedopsihiatrijo. Dolga leta je bil na pedopsihiatričnem oddelku tudi svetovalec oz. supervizor. Če pomeni zgodnje odkrivanje in zdravljenje (že pri otrocih) vendarle neko obliko primarne preventive, potem ima Slovenija na tem področju izjemno dobro organizirano (pedopsihiatrično)službo.

Skupaj z Djordjevičem in M. Tanaskovičevo je ustanovil prve štiri klube odpuščenih pacientov s psihozo (1969). Ustanovil je oddelek za zdravljenje alkoholizma na Škofljici (1970/71) in dosegel da so vse slovenske psihiatrične bolnišnice ustanovile posebne oddelke za zdravljenje odvisnosti od alkohola. S tem se je v Sloveniji šele začelo sistematično zdravljenje odvisnosti od alkohola. Skupaj z Djordjevičem in M. Tanaskovičevo je M. Kobal ustanovil tudi prvi klub zdravljenih alkoholikov (KZA) v Sloveniji (1969), katerega terapevt je še danes.

Kobal je skupaj s Milčinskim ustanovil prvi klub za zdravljenje odvisnih od drog (1974/75), imenoval Vsemirje, z lokacijo na Centru za mentalno zdravje, tedaj še na Poljanskem nasipu 58.

Vzpostavil je dnevni (1969) in nočni oddelek (1973), česar še danes nimajo vse evropske psihiatrične bolnišnice, žal tudi ne vse slovenske, deloma zaradi slabih prometnih zvez.

Skupaj s Lokarjem je zasnoval in vzpostavil Center za mentalno zdravje (1974), najprej z oddelkom za krizne intervence (PHP) s 24 urno možnostjo pomoči ljudem v krizi. Tudi tega še dandanes nimajo vse bolnišnice v bogatejših evropskih državah.

Ustanovil je oddelek za mladostnike, ki je bil leta 1975 novost tudi v bolj "razvitih" državah. Poprej strogo varovani in zaprti oddelek za paciente, ki so prekršili zakon, t.im. sodni oddelek, je „odprl" (1978) in dosegel, da se ti pacienti obravnavajo v načelu enako kot drugi psihiatrični pacienti, kar je po tem obveljalo v vsej republiki. Tega niso dosegle niti vse bolj „razvite" evropske države in tudi Italija ne, ki se sicer postavlja s svojo psihiatrično reformo. V Italiji so tovrstni pacienti še vedno zaprti v posebnih sodnih bolnišnicah, neredko dosmrtno.

Skupaj s pravniki (Bavcon, Kobe) je Kobal dosegel, da se morejo pacienti, ki so prekršili zakon, zdraviti tudi na prostosti, kar je obveljalo tudi v novem slovenskem zakoniku. Takšnih humanih, strokovno in kadrovsko odličnih razmer, kot so v Sloveniji, v mnogih evropskih državah, zlasti južnih, še danes ni, ker imajo še „forenzične" bolnišnice, azile, in različne slabše oblike zdravstvenega in socialnega zavarovanja.

Depojska terapija s flufenazinom je bila uvedena že 1969/70, kar je v svetu in na Slovenskem revolucionarno spremenilo usodo pacientov s shizofrensko psihozo - gre namreč za učinkovito preprečevanje ponovitev bolezni.

Kobal je skupaj s pok. Vitorovičem in Darovcem uvedel litij za preprečevanje recidivov manično-depresivne bolezni (1970 - sočasno s svetom), kar je prav tako revolucionarno spremenilo usodo pacientov s to boleznijo, ker v do 80% preprečuje ponovitve bolezenskih epizod, to je manij in depresij.

V Sloveniji je vsa leta prevladoval koncept racionalne in zmerne uporabe psihotropnih zdravil ob vedno sočasnih psihoterapevtskih in socioterapevtskih ukrepih (holistični princip).

Kobal je nadalje uvedel tudi različne subspecialitične dejavnosti npr. Center za preprečevanje samomorov, subspecialitično varstvo mladostnikov, že omenjeno psihogeriatrično itd.

Skupaj s Levom Milčinskim (1970 - 75) je oblikoval koncept psihiatričnega dispanzerja za vso republiko, ki temelji na holističnem principu in timskem delu. Tvorno je sodeloval pri organiziranju mreže ambulantno dispanzerske dejavnosti po vsej Sloveniji. Tako je danes v Sloveniji že prek 60 specialistov v ambulantno - dispanzerski dejavnosti.

V tem času je v državi že „kraljevalo" samoupravljanje in ni bilo skoraj nobenih državnih centralnoplanskih idej in/ali dejanj, kar je sicer na eni strani resnično omogočalo večjo strokovno avtonomijo, na drugi strani pa je bilo v anarhičnih samoupravnih prilikah težko ideje materializirati oz. udejaniti.

V funkciji strokovnega svetovalca je odločilno spremenil razmere v tedanjih azilih za manjrazvite in kronične paciente v Hrastovcu, Tratah in Dornavi.

V letu 1979 so se pričele intenzivne priprave za ustanovitev telefonske pomoči ljudem v stiski. Pod imenom „Klic v duševni stiski je pričela delovati leta 1980. Kobal ni dovolil, da bi psihiatrične bolnišnice reševale nezdravstvene probleme javnega reda in miru in pa pretežne socialne probleme družbe, ampak je vztrajal, da je bolnišnica namenjena diagnostiki, zdravljenju in rehabilitaciji pacientov in da naj bo pacient praviloma sprejet v psihiatrično bolnišnico na enak način kot „somatski" pacient.

Zato je tudi izjemno malo prisilnih hospitalizacij oz. socialnih problemov ali družinskih težav kot razlogov za napotitev v psihiatrično bolnišnico.

Facit

Slovenska psihiatrija je danes po svoji humanosti in strokovnosti ob boku psihiatrij v mnogo bogatejših, če že ne razvitejših držav, kar potrjujejo tudi obiskovalci iz sveta, vključno s strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije.

Po zaslugi Kobala in Milčinskega ima Slovenija izredno dobro razvito ambulantno-dispanzersko dejavnost, zaradi česar odpade mnogo hospitalizacij in more stroka nekako shajati z izredno nizkim posteljnim skladom tj. s 1614 posteljami ali z 0,8 postelje na 1000 prebivalcev.

Dezinstitucionalizacija se je izvedla kar se da humano, vsekakor brez pehanja pacientov „ na cesto " kot je bil (je) primer v ZDA, Italiji in drugje.

V pogledu t.im. prisilne hospitalizacije - kot enega najbolj spornih ukrepov v psihiatriji pa je Slovenija verjetno edinstvena v svetu, saj se izvede le pri 6% do 8% hospitaliziranih pacientov in s policijo le v 2%.

Inzulinsko-komatozno terapijo je slovenska psihiatrija opustila že 1.1981, elektrošok pa l. 1991.

Premalo znano je, da so slovenski psihiatri od Karla Bleiweisa dalje v vsej stoletni zgodovini izredno dejavni na preventivnem področju, to je pri spodbujanju in utrjevanju duševnega zdravja. Med njimi so (bile) visoko kulturne in ustvarjalne osebnosti. Če niso mogli uveljaviti vsega zaželenega, npr. bolj razvito skupnostno skrb (kar sicer ni razvito dobro nikjer na svetu) nismo ne krivi, ne odgovorni, kajti program so imeli, vendar prejšnji sestav (socialistični sistem) ni dopuščal nenadzorovanih, neinstitucionalnih, neuradniških, posebej ne prostovoljskih oblik delovanja.

Anekdota

" V Italiji se je za spremembe psihiatrije zavzel Franco Basaglia, najprej v Gorici, pozneje v Trstu. Sprejeli so znameniti Zakon 180/1978 (opuščanje velikih ustanov z namestitvijo bolnikov v manjše), ki je Italijanom prinesel marsikaj dobrega. Na mnogih področjih pa je psihiatrično dejavnost zgolj osiromašil. Številne rešitve so bile le navidezne. Basaglia, s katerim je skorajda prijateljeval, je dejal: "Vem profesor, vi ste reformator, toda jaz sem revolucionar." Odvrnil mu je: "Profesor, so vas kdaj preganjali beli...so vas hoteli ubiti rdeči...ste bili v zaporu?" To je zanikal, pa mu je odvrnil: "Vidite, jaz sem vse to bil. Kdo je večji revolucionar, Vi ali jaz?"

Še vedno velja, da so bile slovenske "rešitve" boljše in za ljudi primernejše, kot mnoge italijanske. Začele pa so se že leta 1968.

Bibliografija

1. Učbeniki, monografije in deli monografij O materialnih (bioloških) osnovah človekove osebnosti in odgovornosti. Ljubljana, Knjižnica Bolnišnice za duševne in živčne bolezni in Psihiatrične klinike, 1950 (tipkopis).

• Frustration as the basic condition of mentally disordered delinquent behaviour.
• Preparatory Paper, The Hague, 4th Int. Criminological Congress, 1960.
• Življenjske razmere delinkventne mladine (skupaj s K. Vodopivec, S. Saksido, M.Kramar) Ljubljana, Inštitut za kriminologijo, Publikacija 4, 1960.
• Kriminologija (skupaj s K. Vodopivec in L. Bavconom). Ljubljana, Inštitut za kriminologijo, 1961.
• Analiza sodnih ukrepov, izrečenih zoper psihično abnormne storilce kaznivih dejanj (skupaj z M. Pavlicem), Ljubljana, Inštitut za kriminologijo, Publikacija 5, 1962.
• Problemi povrata (skupaj z L. Bavconom, K. Vodopivec, M. Bayer, B. Udennanom). Ljubljana, Inštitut za kriminologijo, Publikacija 6, 1962.
• Pomen motivacijskih in frustracijskih mehanizmov, pripombe k razvoju otroka. Ljubljana, Medicinsko psihološki center DSNZ LRS, 1962.
• Socialne, psihološke in zdravstvene značilnosti delinkventnih in nedelinkventnih alkoholikov (skupaj z L. Bavconom, J. Pečarjem, B. Udermanom). Ljubljana, Inštitut za kriminologijo, Publikacija 7, 1963.
• Kriminologija za pravnike (skupaj s K. Vodopivec, L. Bavconom. V Skalarjem)Ljubljana, Inštitut za kriminologijo, 1964.
• Kriminologija 1 dio (skupaj s K. Vodopivec, L. Bavconom, V. Skalarjem ). Zagreb, Narodne novine, 1966.
• Duševni bolniki ljubljanske regije, ki se dalj časa zdravijo v psihiatričnih ustanovah. Ljubljana. Regionalni zdravstveni center, 1968.
• N.Fenton, Grupno svetovanje (prevod) Ljubljana, Inštitut za kriminologijo, 1968. Socialna patologija (skupaj z L. Bavconom, L. Milčinskim, K. Vodopivec, B. Udermanom). Ljubljana, Mladinska knjiga, 1969.
• Reintegracija vedenja in rigidnost motenih osebnosti (Disertacija) Ljubljana, Medicinska fakulteta, 1970.
• Maladjusted Youth (skupaj s K. Vodopivec, M. Bregant, F. Mlinaričem, B. Skabernetom, V. Skalarjem). Lexington , Saxon House - Lexington Books, 1974. 
• Eksperiment v Logatcu (skupaj s K. Vodopivec, M.Bergant, F. Mlinaričem . B. Skabernetom, V. Skalarjem) Beograd, Savez društava defektologa Jugoslavije. 1974.
• Prireditev izbora petih člankov. Vodopivec K.(ur). Kriminologija za pravnike (1 .del)Ljubljana, Pravna fakulteta, 1975.
• Progresivna paraliza.. Manično depresivna psihoza. Nepsihotične osebnostne motnje.
• Deviirane osebnosti. Socioterapija. Mentalna higiena v družbenih skupnostih.
• Agresivnostni sindrom. Obravnavanje psihiatričnega bolnika v nekaterih pravnih predpisih. Milčinski L. (ur). Psihiatrija, Ljubljana, DDU Univerzum, 1978.
• Penološka psihiatrija. Ljubljana, Srednja penološka šola, 1980.
• Progresivna paraliza. Manično depresivna psihoza, Nepsihotične osebnostne motnje.
• Deviirane osebnosti. Socioterapija. Mentalna higiena v družbenih skupnostih.
• Agresivnostni sindrom. Obravnavanje psihiatričnega bolnika v nekaterih pravnih predpisih. Milčinski L. (ur). Psihiatrija Ljubljana (druga dopolnjena izdaja), Državna založba Slovenije, 1986.
• Model psihoencefalona: Poskus razumevanja kognitivnih in emocijskih procesov v možganih, Ljubljana, Založba »Duševno zdravje« v ustanavljanju, 1988.
• Nevropsihološko ocenjevanje bolnikov z možganskimi poškodbami. Ljubljana,
• Nevropsihološki laboratorij Univ. Psihiatrične in Pediatrične klinike, 1991.
• Paraniodna stanja. Dimič-Potič J. (ur.) Psihijatrija za študente stomatologije. Beograd, Medicinska knjiga, 1992.
• Znaki in simptomi duševnih motenj. Pravni vidiki psihiatrije. Tomori M, Ziherl S. (ur). Psihiatrija. Ljubljana, Littera picta in Medicinska fakulteta, 1999.
• Psihopatologija za varnostno in pravno področje. Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve in Visoka policijsko varnostna šola, 2000. *2.izdaja Fakulteta za varnostne vede, 2004 3.izdaja Fakulteta za varnostne vede 2009
• Holistična dinamična pshoterapija. Ljubljana, Internetna izdaja: www.holistic-psychotherapy.com. 2002.

2. Znanstveni in strokovni članki

• Teorija odražanja v naši praksi. Kriminalistična služba 1956; 7 : 17 - 34.
• Pomen psihologije za kriminalisično službo. Kriminalistična služba 1956; 7: 98 - 111.
• Za ali proti. Kriminalistična služba 1956; 7: 205 - 229.
• Poročilo o psiholoških, somatskih in socioloških raziskavah pri moški delinkventnimladini (skupaj s S. Saksido in L. Šebekom). Kriminalistična služba 1957; 8: 90 - 100.
• Psiholog in psihopatolog kot sodelavca preiskovalnega organa. Revija za kriminalistiko in kriminologijo (RKiK) 1958; 9: 13-25.
• Dlinkventnost kot psihiatrični problem. RKiK 1959; 10: 23 - 29.
• Psihološki pogled na kriminaliteto. RKiK 1959; 11:30 - 35.
• Sodobni pogledi na povratništvo. RKiK 1960; 11: 250-263.
• Delo medicinsko- psihološkega centra DSNZ LRS na področju prometa (skupaj s T. Bratino). RKiK 1960; 11:278-282.
• Rad medicinsko - psihološkog centra DSUP NR Slovenije na području bezbednosti saobračaja (skupaj s T. Bratino). Osjek, Zbornik naučnog sastanka sudskih medicinara, 1960, 251 - 256.
• Nekateri pogoji za povratništvo pri delinkventni mladini. Publikacija Inštituta za kriminologijo 4, 1960: 77 - 83.
• Zdravnikovo delo v preventivi alkoholizma. Ljubljana, Jugoslovanski RK - GO Slovenije in Inštitut za kriminologijo, 1961: 69 - 82.
• Importance of somatic findings for the assesment of juvenile delinquent's maturation.
• Publikacija Inštituta za kriminologijo, 1961: 13-21.
• Pomen somatičnih ugotovitev za oceno dozorevanja mladih delikventov. RKiK 1961; 12: 167-169.
• Vrednotenje normalnega in abnormnega ponašanja v kriminologiji. RKiK 1961; 12: 114-121.
• Alcuni rilievi somatici sui delinquenti minoreni. Quaderni di Criminologia Clinica 1961; 1: 14-26.
• Nekaj o duševnih boleznih. Strokovni list (DSNZ LRS) 1962; 11: 122 - 129; 338 - 344; 395-398; 443-446.
• Psihološki vidiki kaznivih dejanj v gospodarstvu. Psihologija v gospodarstvu. Ljubljana, Združenje študentov psihologije Univerze v Ljubljani, 1962: 78- 82.
• Recidivizam kao društveni problem (skupaj z L. Bavconom). Problemi povrata. Publikacija Inštituta za kriminologijo 6, 1962: 20 - 26.
• Rôle of Physician and Psychologist in Road Safety. Traffic Engineering and Control 1963; 4: 602-605. 
• La selezione dei futuri conducenti di veicoli a motore. ] reati della circolazione stradale. Milano, Centro naz. di prevenzione e di difesa sociale. Giuffre, 1963: 96 -97.
• Eksperimentalno proučevanje osnovnih osebnostnih značilnosti povratnikov. RKiK 1964; 15: 171 - 190.
• Biološki in razvojni pogledi na delinkventnega mladostnika. Bilten Republiškega sekretariata za pravosodno upravo 1964; 2: 1-9.
• Reintegrisani delinkvent, njegov forenzički i penološki značaj. Priručnik (SUP NRH)1964; 12:401 -404.
• Prefrontal leucotomy in delinquents habitual swallowers of metal objects. Ann. Int. Criminologie 1965; 11:341 -346.
• Delinkventi mladoletniki z območja dveh različnih kultur. RKiK 1965; 16: 101 - 134.
• Družba in venerična obolenja. Socialno medicinski problemi zapornic. Ljubljana: Zavod za zdravsveno varstvo, 1965: 5 -9.
• Agresivnostne situacije v zaporu in njihovo obvladovanje. RKiK 1966; 17: 97 - 103.
• Neka pitanja zaštite mentalnog zdravlja adolescenata. Zagreb, Zbornik 2. Kongresa zdravnikov Jugoslavije 1966: 347 -351.
• Alkoholizam kao drštveni i ekonomski problem u SFRJ (skupaj z L. Bavconom in Z. Hasom). Beograd, Zbornik radova jugoslovenske konferencije o alkoholizmu, 1967: 1-33.
• Alkoholizem kot družbeni pojav (skupaj z L. Bavconom). Begunje na Gor.,
• Psihiatrična bolnica in Nevropsihiatrična sekcija SZD, 1967: 19 - 20.
• Ekscesivno pitje alkoholnih pijač pri mladostnikih. Begunje na Gor., Psihiatrična bolnica in Nevropsihiatrična sekcija SZD, 1967: 37 - 38.
• Organi javne varnosti v novih družbenih razmerah (skupaj z L. Bavconom in J. Pečarjem) RKiK 1967; 18: 1 - 13.
• Klinično proučevanje brezdelnežev in potepuhov. RKiK 1967; 18: 29 - 36.
• Predlog za ustanovitev rehabilitacikjske kolonije za psihiatrične bolnike. Zdrav. Varstvo 1967;6:34-35.
• Utjecaj psilocibina na duševne procese (skupaj z V. Skalarjem). Psihofarmakologija I. Zagreb: Medicinska naklada, 1967: 117- 120.
• Grupno savjetovanje u penološkim uslovima. Niš, Kazneno popravni dom, 1968: 1 - 7.
• Človek v prometu in njegove psihofiziološke zmožnosti (skupaj s T. Bratino in V. Tkačevim). Ljubljana, Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS, 1968: 83 - 110.
• Seksualne deviacije s širšim družbenim pomenom. Iatros 1968; 4: 59 - 69.
• Smernice razvoja slovenske psihiatrije. ZdravVestn 1968; 37: 482 - 483.
• Osnovna načela forenzične psihiatrije. Ljubljana, Lek, 1969: 511 - 520
• Kontraverzna uloga terapeuta u grupnom radu s disocijalnim maloljetnicima. Zagreb: Sekcija za psihoterapiju ZLH i Lek, 1969: 63 - 67.
• Smeri v razvoju slovenske psihiatrije. ZdravVestn 1969; 38: 283 -289.
• Prispevek k etiologiji disocialnih osebnosti. RKiK 1969; 20: 231 -237.
• Zdravljenje deliriuma tremensa in postopek z bolnikom.(skupaj z I Arko. J. Lokarjem, V. Matevžičem. M. Vitorovičem) ZdravVestn 1969; 38: 307 - 308.
• Družbena pogojenost mladoletniškega nemira. Izbor socioloških razprav. Ljubljana,Državna založba Slovenije, 1970: 46-51.
• Prostitucija. Izbor socioloških razprav. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1970: 108-111.
• Duševni bolesnik i njegova radna okolina (skupaj z B. Hladnikom, J. Pungerčarjem, M. Tanaskovič). Mentalna bolest i socialna patologija. Zagreb, Psihijatrijska bolnica Vrapce - Zagreb, 1970: 89 - 96.
• Funkcija »Klinčnega centra« v Ljubljani in namembnost novega objekta Kliničnih bolnic v Ljubljani. Ljubljana, Republiški seketariat za zdravstvo in socialno varstvo, 1971: 40-46.
• Poklicno usposabljanje psihiatričnih bolnikov. Ljubljana, Zbornik 2. Konference o rehabilitaciji invalidov na Slovenskem, 1970: 113 - 114.
• Utjecaj sociokulturnih stavova na psihoterapiju. Dubrovnik, Kongresne teme 1. Kongresa psihoterapevtov Jugoslavije, 1971: 113-114.
• Bitne karakteristike disocijalnog sindroma. Psihopatske ličnosti. Zagreb: Psihijatrijska bolnica Vrapče - Zagreb 1972: 71 - 75.
• Pravne i opšte obaveze društvene zajednice u rehabilitaciji psihjatrijskih bolesnika. Beograd, Zbornik radova internacionalnoga simpozijuma o rehabiltaciji u psihiatriji, 1972: 47-51.
• Redintegration of behaviour and rigidity of disorderd personalities. Bull.sci Youg. (Sect.A.) 1972: 382-383.
• Zdravstveno stanje prebivalstva SR Slovenije, (skupaj z D. Repovšem, S. Cvahtetom, I. Kastelicem. A. Kraker, R. Lovrecem in R.Šegedin). ZdravVestn 1972; 41: 195 - 199
• Uzroci disocijalnog ponašanja u preadolescenciji. Beograd, Zbornik radova 4. Kongresa nevropsihiatara Jugoslavije, 1972: 148.
• Prolemi bolnišnic v Sloveniji. Ljubljana, Zbornik 3. Kongresa slovenskih zdravnikovin Slovensko zdravniško društvo 1973: 32 - 34.
• Socioterapijski pristupi u tretmanu adolescenata. Anali Zavoda za mentalnu zaštitu (Bgd) 1973; 5: 59-64.
• Načela za obravnavanje disocialnih osebnosti. RKiK 1973; 1:3-9.
• Abnormni storilec družbi nevarnih dejanj v okvirih sodobne psihiatrije. RKiK 1974; 4: 293-246.
• Die Nachtklinik in der Verhaltnissen, die durch den sich entwickelnden psychiatrischen Dienst bedidingt sind. Soc. Pasihijat. 1974; 2: 207-215.
• Postupci u neurotičnih i psihotičnih bolesnika. Odabrana poglavlja iz psihiatrije za liječnike opšte medicine. Zagreb, Udruženje liječnika opče medicine Jugoslavije, 1974: 65-77.
• Alkoholik v hospitalnem obravnavanju (skupaj z 1. Janom, L. Milčinskim, M. Silo) Zdrav Vestn 1975; 44: 293 - 296.
• Alkoholik v dispanzerskem obravnavanju (skupaj z I. Janom. L. Milčinskim, M. Silo) Zdrav Vestn 1975; 44: 307-308.
• Grupni rad sa disocijalnim maloletnicima. Anali Zavoda za mentalno zdravlje (Bgd)1975; 7: 63-66.
• Osnove kratke dinamične psihoterapije. Psihoterapija 1976; 1: 9 - 37.
• Savemeni pogledi na devijantno ponašanje sa psihijatrijskog stanovišta. Ljubljana, Zbornik 5. Kongresa nevrologov in psihiatrov Jugoslavije, 1976: 405 -412.
• Wozzeck fenomen i psihijatri. Ljubljana, Zbornik 5. Kongresa nevrologov in psihiatrov Jugoslavije, 1976: 28 -31.
• Vedenjske motnje v otroštvu in adolescenci. Pedopsihiatrija 1976; 2: 9 - 30.
• Therapeutic Tasks in the Process of the Short - Term Dynamic Psychotherapy. Paris, X eme Congres Int. de Psychotherapie, 1976 : 23.
• Kratka dinamična psihoterapija. Psihoterapija 1977; 6: 33 - 48.
• Interpretacije i druge terapijske intervencije u kratkoj dinamičkoj psihoterapiji. Psihoterapija (Zgb) 1978; 2: 245-249.
• Socioterapija funkcionalnih psihoza ( z V. Muačevičem). Soc. Psihijat. 1979; 7: 121 -131.
• Selection of psychotherapeutic problems for the final examination in postgraduate psychotherapeutic training. Amsterdam, XI Int. Congress of Psychotherapy, 1979:109.
• Aktualni psychiatricke problemi mladeže (skupaj z M. Tomori - Žmuc). Praha, Univerzita Karlova, 1979: 265-373.
• Kratke psihoterapije ( skupaj z L. Bregantom). Beograd, Zbornik radova III. Kongresa psihoterapeuta Jugoslavije, 1980: 166- 168.
• Klinička psihoterapija depresivnog sindroma. Beograd, Zbornik radova III. Kongresa psihoterapeuta Jugoslavije, 1980: 136- 138.
• Ideal čistosti kao hipotetični sociopsihološki konstrukt u pozadini seksualnih smetnji. Psihoterapija 1980; 8: 1 -3.
• Aktualni psihijatrijski problemi u forenzičkom radu, proizišli iz novog krivičnog zakona o merama bezbednosti. Engrami 1980; II 496: 101 - 103.
• The Yugoslav Association for Behavior Therapy (skupaj z J. Lokarjem). Jerusalem, 1.World Congress on Behavior Therapy, 1980: 115 - 116.
• Konfrontacija u kratkoj dinamičnoj psihoterapiji. Psihoterapija (Zgb) 1980; 1 - 2: 65 - 68.
• Some characteritics of schizophrenia in adolescence. Dynamic Psychiatry 1981; (14), 6: 332-344.
• The University Psychiatric Hospital in Ljubljana: Twenty two Therapeutic
• Communities. Int. J. Therapeutic Communities 1980; Vol. 1 (4): 267 - 268.
• Motnje vedenja v razvojnem obdobju. Pedopsihiatrija 1981; 3: 41 - 54.
• Kratka dinamična psihotrapija v adolescentnem obdobju. Pedopsihiatrija 1981: 3: 113 - 121.
• Nekateri razvojni podatki o psihiatrični dejavnosti. ZdravVestn 1981; 50: 329 - 332.
• Konverzivne reakcije. Psihoterapija 1982; 4a: 111 - 137.
• Development from a Traditional Psychiatric Institution to Mental Health Centre.
• Dynamic Psychiatry 1982/83; 5/6: 337-346. 
• Prikaz upotrebe snova u kratkoj dinamskoj psihoterapiji. Psihoterapija (Zgb) 1982; 1-2: 137- 140.
• Mladostnik v skupini. Pedopsihiatrija 1982; 4: 7 - 13.
• Uloga psihoterapije u zdravstvenoj zaštiti stanovnika. Ljubljana: Zbornik radova 1. 4.
• Kongres psihoterapevtov Jugoslavije 1983: 3 -21.
• Kratka dinamska psihoterapija parova. Ljubljana: Zbornik radova 2 4. Kongres psihoterapevtov Jugoslavije 1983: 535 - 542.
• Alkoholizem in disocialnost. Psihoterapija 1983; 10: 41 -47.
• Disocialne osebe iz zaporov in njihovo obravnavanje. Penološki bilten 1984; 2: 96 - 109.
• Delinkventno ponašanje u razvojnom razdoblju i osnovi njegovog tretmana.
• Forenzičko - psi h ij atrijske aktualnosti. Zagreb: Psihijatrijska bolnica Vrapče - Zagreb, 1984:44-52.
• Vzojnoizobraževalni proces na medicinski fakulteti in osnovno zdravstvo. Zdrav. Vestn. 1984; 53: 205 -206
• Disocialni klicalci. Psihoterapija 1984; 12: 137- 140.
• Injuries of the frontal lobe, their influence on mental processes: tentative neuropsychological theory and diagnostic ( z A. Sever in V. Tretnjak).Ljubljana.
• Neurological Rehabilitation and Restorative Neurology of Brain Injury., 1985: 27 - 30.
• The Role of Crisis Intervention and Short - Term Psychotherapy in the National Health Services. Opatija, XIII Int. Congress of Psychotherapy, 1985: 37.
• Development of Self - Help Activity in Adolescents with Epilepsies and their
• Families (skupaj z I. Ravnikom in V. Tretnjak). Hamburg, 16l Epilepsy Int. Congress, 1985: 273.
• La bio - psico - sociodinamica come base di una psichiatria integrata. Psicoanalisi e psichiatria: formazione e terapia. Albano Terme, Piovan, 1986: 85 - 93. Enrichment of Psychiatry through Psychoanalysis. Trieste (Trst), Culture of Psychoanalysis: a Historic Review, 1985: 17-18.
• Psychoanalysis in Yugoslavia (skupaj z E. Cividini - Stranic, S. Nikoličem, V. Matičem, M. Popovičem, A. Markovičem). Trieste (Trst), Culture of Psychoanalysis: a Historic Review, 1985: 54 - 56.
• Pomen in namen Komisije za fakultetna izvedenska mnenja. Med. razgl.1985; Suppl. 5 : 77 - 80.
• A prospective, double blind, comparative, multicentre study of paroxetine and placebo in preventing recurrent major depressive episodes.( skupaj z L. Eričem, D. *Petrovičem, S. Logo, M.Jakovljevičem, S. Mewett). Firenze, Smith Kline Beecham Pharmaceuticals 1991: 10-11.
• Zdravljenje in rehabilitacija oseb, odvisnih od drog. Kastelic A.(ur). Zloraba drog. Ljubljana, Rokus 1992: 72 - 76.
• Nevropsihološko ocenjevanje bolnikov z možganskimi okvarami (skupaj z J. Jensterletom in J. Mlakarjem). ZdravVestn 1992; 61: 341 -345.
• Thinking in schizophrenic patients: impairement in (non) formation of second order representation. Rio de Janeiro, 9th World Congress of Psychiatry - abstracts, 1993: 89.
• Prispevek k teorijam o oblikovanju reprezentacij drugega reda v normalnih in abnormnih pogojih. Viceversa 1994; 3: 1 -24.
• Shizofrensko mišljenje kot motnja (ne) oblikovanja reprezentacij drugega reda. Viceversa 1994; 3: 25 -33.
• Krizna psihoterapija. Viceversa 1994; 5: 56 -65.
• An Open Forensic Psychiatry Ward Organised as a Therapeutic Community, (skupaj z D. Žagarjem). Therapeutic Communities Vol.15, 4: 265 - 272.
• Metarepresentations as the essential part of Mentality in the holistic approach to health and illnes. Dynamic Psychiatry 1995; 150/151: 8-18.
• Novi reverzibilni inhibitor MAO - moklobemid - v naši praksi ( skupaj z M. *Košorokom in D. Terzičem). Viceversa 1995; 10: 1 - 12.
• Leponex/klozapin v Sloveniji. Rezultati ankete. Viceversa 1996; 11: 19-25.
• Osebna izkušnja s prozacom. Viceversa 1996; 12: 24 - 26.
• Peculiarities of schizophrenic thinking (language) in connection with central monitoring deficiency. Madrid, X. World Congress of Psychiatry- abstracts 1996: 71.
• An Open Forensic Psychiatry Ward (skupaj z D. Žagarjem). Madrid, X. World Congress of Psychiatry - abstracts 1996: 397.
• Oddelek za forenzično in socialno psihiatrijo kot terapevtska skupnost. Viceversa 1996; 15: 76-85.
• Posebnosti shizofrenskega mišljenja (govora) v povezavi z deficitom centralnega nadzora. Viceversa 1996; 15: 19-28.
• Vloga psihiatra pri obravnavi mladoletnih prestopnikov (skupaj z D. Žagarjem). Ljubljana, Psihiatrična klinika, Center za mentalno zdravje, 1997: 85 - 87.
• Therapeutic Community as an Instrument of Rehabilitation in the Treatment of Alcoholism. Eskilstuna. Tenth World Conference of Therapeutic Communities, 1986: 10-12.
• Pomen in rezultati dolgotrajnega zdravljenja alkoholizma v klubu. ZdravVestn 1986; 4: 197-200.
• Školska djeca na pedopsihijatrijskom odelenju: prikaz susreta u grupi. Sarajevo, Zbornik sažetaka V. kongresa psihoterapeuta Jugoslavije, 1987: 251 - 252.
• Usmerjeni intervju zdravnika splošne medicine. Ljubljana, Psihiatrična klinka: Psihiatrični dnevi 1, 1987: 25 - 37.
• L'arricchiamento della psichiatria tramite la psiconalisi. La cultura psicoanalitica. Pordenone, Edizioni Studio Tesi, 1987: 339 - 344.
• La psicoanalisi in Jugoslavia (skupaj z E. Cividini - Stranic, S. Nikoličem, V. Matičem, M. Popovičem, A. Markovičem). La cultura psicoanalitica. Pordenone, Edizioni Studio Tesi, 1987: 49 - 60.
• Ideal čistote protiv ne-ideala nečistosti. Sociopsihološki konstrukt za seksualnost i njene poremečaje. Psihoterapija (Zgb) 1987; 2: 75 - 81.
• Therapeutic Communities in Slovenia. Dublin: Conference Proceedings EFTC: Euroconf 87, 1987: 236-239.
• Slovenia as an »island«, regarding drug abuse and AIDS: reality or fiction. Bangkok: World Federation of Therapeutic Community/Conf. Paper 88/0*2/ ADD 1, 1988:1 - 8.
• Psihična kontaminacija. Preprečevanje infekcij v klinični praksi II. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1989: 9- 16.
• La situazione della psicoterapia in Jugoslavia. Psicoanalisi e cultura nella Mitteleuropa. Gorizia (Gorica), Biblioteca Cominiana 1990: 246 - 248.
• Psihiatrični vidiki izvedenstva. Forenzična psihiatrija. Ljubljana, Katedra za psihiarijo MF in UPK, 1990: 21 -31.
• Načela zdravljenja in drugih postopkov pri odvisnostih od drog. Zdrav. Varstvo 1991; 4/5: 103- 116.
• Zdravljenje in rehabilitacija oseb, odvisnih od drog. ZdravVestn 1992; 61: 155 - 157.
• Schizophenia as distorsión in second order representation's (non) formation. Biological Psychiatry 1991; Suppl 11: 647.
• Cognitive control of self-initiated mental activity and the nuclear schizophrenic syndrome.(skupaj z J Mlakarjem in J.Jensterletom). Biological Psychiatry 1991; Suppl 11: 644.
• Contribution of Dynamic Psychiatry to psychotherapeutic use of focus. Dynamic Psychiatry 1997; 162/165: 217-223.
• Možnosti za integracijo v psihoterapiji in vključitev psihoterapije v psihiatrijo. Ljubljana, 1. Slovenski psihiatrični kongres - povzetek 1997: 41 -42.
• Vodenje terapevtskih skupnosti, drugih terapevtskih organizacij ter organizacij aktivne pomoči mentalnemu zdravju. Viceversa 1997; 18: 18-27.
• Organske duševne motnje in delazmožnost. Romih J., Žmitek A. (ur). Duševne motnje in zmožnost za delo. Begunje na Gor., Psihiatrična bolnišnica. 1997: 68 - 78.
• Trideset let oddelka za forenzično in socialno psihiatrijo Psihiatrične klinike v Ljubljani. RKiK 1998:3:304-306.
• Še enkrat o terapevtskih skupnostih. Viceversa 1998; 22: 35 - 38.
• Nasilje psihiatričnega bolnika kot urgentno stanje. Romih J, Žmitek A. (ur).Urgentna stanja v psihiatriji. Begunje na Gor., Psihiatrična bolnišnica, 1998: 49- 62.
• Ponovno o olanzapinu in drugih premikih v psihofarmakoterapiji. Viceversa 1999; 26: 3-32.
• Nedorečenosti o razpoloženjskih motnjah: depresivna nevroza, distimija, larvirana depresija, socialna fobija, bojazljivostna in dependentna osebnost, ciklotimična osebnost. Viceversa 1999; 27: 3-9.
• Trideset let prvega slovenskega kluba zdravljenih alkoholikov RKiK 1999; 3: 272 - 276.
• Forenzično psihiatrični vidiki deviantnega vedenja. Ljubljana. Zbornik 11 .forenzičnega seminarja. Psihiatrična in nevrološka sekcija ZZNS, 2000: 29 - 32.
• Napovedni dejavniki desetletne prognoze shizofrenije ( skupaj z J. Kolpakovim in R.Tavčarjem). Zdrav Varstvo 2000; 5/ 6: 128 - 131.
• Vpliv socialne rehabilitacije na kakovost življenja bolnikov s kroničnimi psihotičnimi motnjami (skupaj z V. Švab. M.Tomori, B.Zalarjem, MZ. Dernovšek in R. Tavčarjem). Viceversa 2000; 30: 49 - 58.
• Razlikovanje med objekivnimi in subjektivnimi posledicami lobanjsko - možganskih poškodb in njegov pomen za izvedenstvo v odškodninskih zadevah. Ljubljana, Zbornik Lokarjevih dnevov, 2000: 39 - 49.
• Osebne izkušnje s paroksetinom (skupaj z M. Ličino in M.Košorokom). Viceversa 2001; 32: 4-8.
• Ali bodo terapevske skupnosti, velike in psihoterapevtske skupine, na psihiatričnih oddelkih preživele? Viceversa 2001; 32: 32 - 38.
• Izvedenec ali terapevt: Dileme. Ljubljana, Zbornik Lokarjevih dnevov. Psihatrična klinika in Združenje sodnih izvedencev za psihiatrijo, 2001: 21 - 28.
• Razlikovanje med kazenskopravno opredeljenim ter delinkventnim vedenjem disocialnih oseb. Vizije slovenske kriminologije. Ljubljana, MNZ in Visoka policijsko varnostna šola 2002: 89 - 96.
• Obraz v samopodobi osebnosti. ZobozdravVestn 2002: 57: 59 - 63.
• Smernice za preprečevanje in obravnavanje nasilnega vedenja duševno motenih oseb v zunaj bolnišnični dejavnosti (skupaj z MZ Dernovšek, M. Lovrečič, V. Novak - Gubič). Viceversa, Priročnik VI 2002: 1 - 22.
• Venlafaksin - dobrodošel med antidepresivi v Sloveniji (skupaj z Z. Čebašek - Travnik). Viceversa 2003; 41: 9 - 23. Trenutek za forenzično psihiatrijo Viceversa 2003; 39: 22 - 26.
• Multidimenzionalni človek: vertikalna soodvisnost njegovih dimenzij Viceversa 2006; 50:9-15.
• Obrambe Viceversa 2007; 53: 37-44.
• Odpori Viceversa 2007; 52: 38-43.
• Zdravstvena nega za področje psihiatrije - petdeset let pozneje. V: Pregelj P., Kobentar R.(ur.) Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju. Ljubljana: Psihiatrična klinika in Klett-Rokus, 2009, 12-13.

III. Ostalo

• Bibliografija obsega tudi 25 poročil o rezultatih posamezne raziskovalne naloge, 3 vabljena predavanja, 33 poljudnih člankov in znatno število poročil s kongresov, prikazov knjig, recenzij, nekrologov in drugo.

Viri in zunanje povezave

• Prof. dr. Miloš Kobal - Borut. Spomini. RTV SLO 8. jan. 2019.