Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in angleško Karst, furlansko Cjars), tudi TržaškoKomenski Kras je mednarodno kraško geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter nekdanje Tržaške in Goriške pokrajine v Italiji. Razprostira se med Tržaškim zalivom, Soško ravnino, Vipavsko dolino, gornjo Pivko in Postojno, Čičarijo, Brkini in Socerbsko planoto. Slovenski del Krasa obsega ozemlje občin Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača, Komen in del občine Miren-Kostanjevica, Italijanski del večinoma sovpada z območjem nekdanje Tržaške pokrajine, hrvaški del pa zajema ozemlje občine Klana in zahodni del občine Matulji.

Kras je od leta 2003 v sklopu Unescovega programa »Človek in biosfera« razglašen za biosferni rezervat.[1]

Kras je dal ime kraškim pojavom v geologiji in tudi območjem, kjer se pojavljajo.

Slovenski Kras uredi

Slovenska pokrajina tržaškega Krasa leži v jugozahodnem delu Slovenije in se razteza med mejo z Italijo, Vipavsko dolino in Brkini. Glavno mesto Krasa na slovenski strani meje je Sežana, imenovana tudi kraška metropola.

 
Kraške hiše v Štanjelu. V ospredju levo hiša z značilno kritino s skrlami, za njo pa moderno prepleskana hiša, kjer je bil obnovljen leseni gank. Na desni neobljudene hiše, kjer so bili ganki in leseni oprijemi na stopniščih odstranjeni.

Za Kras so značilne kamnite hiše, v preteklosti krite s kamnitimi škrlami, danes pa z mediteranskimi korci. Značilnost kraške hiše je pokrit gank oziroma balkon, ki je po navadi ozek, sega čez vso dolžino hiše, ima leseno ograjo ter leseno nosilno konstrukcijo. Borjač-Korta (kraško dvorišče) je zaprt s kamnitim zidom, bivalno hišo in gospodarskimi poslopji (hlevom, skednjem). Edini dostop na dvorišče je skozi vhod imenovan porton, ki je okrašen s kamnitim obokom (kaluonja). Kras slovi tudi po vinu teran in po mesnini kraški pršut.

 
Kras (Der Karsten) leta 1880.
 
S Tržaškega krasa
 
Kraška hiša v Golcu - Čičarijski kras

Občine na Krasu uredi

Občina Površina
km²
Prebivalstvo
Ajdovščina 245,2 19.418
Devin-Nabrežina 45,17 8.675
Divača 147,8 4.213
Dolina 24,51 6.736
Gorica 41,26 34.034
Hrpelje-Kozina 195 4.604
Ilirska Bistrica 480 13.297
Klana 94 1.931
Komen 102,7 3.529
Krmin 35,1 4.297
Lanišće (del) 43,13 39
Matulji (del) 85 1.123
Miren-Kostanjevica 62,8 4.977
Nova Gorica 279 31.884
Pivka 223,3 6.301
Postojna 269,9 16.442
Repentabor 12,68 891
Sežana 217,4 13.551
Šempeter-Vrtojba 15 6.292
Vipava 223,3 6.301
Zgonik 31,31 2.102
skupno 2.873,56 km² 190.642

Sklici in viri uredi

  • Gogala, Andrej Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre, Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2003, (COBISS) ISBN 961-6367-06-4

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi