Kanalska dolina
Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah, na severovzhodu Italije, v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina, ob avstrijsko-slovenski meji. Sega od vasi Kokovo (Coccau) blizu Trbiža, tik ob avstrijsko-italijanski meji, do železniškega vozlišča Tablja, na stičišču štirih kultur: slovenske, avstrijsko-nemške, italijanske in furlanske.
| Kanalska dolina | |
|---|---|
| Val Canale, Val Cjanâl, Kanaltal | |
  Kanalska dolina | |
| Dolžina | 23 km Vzhod - Zahod |
| Geografija | |
| Države |  Italija in  Avstrija |
| Dežela | Furlanija - Julijska krajina |
| Medobčinska zveza | Val Canale |
| Območja poselitve | |
| Pogorje | Karnijske Alpe |
| Reke | Bela in Ziljica |
Geografija
uredi
Kanalska dolina leži v Karnijskih Alpah; vzhodno in jugovzhodno so Karavanke in Julijske Alpe. Njeno glavno os tvorita v vzhodno-zahodni smeri reka Bela (italijansko Fella), ki je pritok reke Tilment, katera se izliva v Jadran ter reka Ziljica, ki se izliva v Ziljo in Dravo ter v Črno morje. Med obema je t.i. žabniška razvodnica. Vzhodni del Kanalske doline je poleg vzhodnega dela Pustriške doline (izvir Drave) edini predel Italije, ki spada v črnomorsko (donavsko) porečje.
Janez Turk je izčrpno obdelal toponime Karnijskih Alp.[1]
Kratka zgodovina
urediZgodovinsko je Kanalska dolina pripadala deželi Koroška naslednici Karantanije na tem ozemlju. Od tod tudi njena posebna jezikovna podoba. Do konca prve svetovne vojne oz. do podpisa Saintgermainske mirovne pogodbe leta 1919 je spadala skupaj z Rabeljsko dolino pod Avstroogrsko monarhijo, kasneje pod Italijo. Do prve svetovne vojne je bil asimilacijski oz. germanizacijski pritisk usmerjen proti Slovencem, kasneje, leta 1939, je na osnovi dogovora o "optantih" med Hitlerjem in Mussolinijem prišlo do izselitve preostalih Nemcev zlasti na preostalo Koroško s ciljem utrditve germanizacije le-te. Pribljižno 80 % Nemcev se je takrat odselilo, ki se po vojni v glavnem niso več vrnili. V dolini danes živijo večinoma Italijani, poleg njih tudi Furlani ter po nekaterih podatkih 20 % Slovencev in Nemcev/staro-Avstrijcev.
Romarsko središče za celotno dolino oz. vseslovensko romarsko središče in v novejšem času večnacionalno romarsko središče so Višarje.
Jezikovna geografija
urediZgodovina, zlasti pa naravna geografija s prelazom Megvarje pri Vratah na Zilji in s prehodi čez planine, vežeta Kanalsko dolino na Ziljo do te mere, da tvorita obe dolini enotno slovensko narečno področje oz. področje ziljščine ali ziljskega narečja. Človeške vezi in skupni jezik so v medvojnem času omogočali tihotapstvo in trgovanje s Trstom.
Krajevna imena
uredi
Krajevna imena v Kanalski dolini in v dolini Jezernice (Ziljice)
urediKraji Kanalske doline od vzhoda do zahoda:[2]
- Pri Jalnu (Belopeška/Fužinska jezera) - Fusine Laghi
- Fužine / Bela Peč - Fusine in Valromana
- Ahlete - Aclete
- Koprivnik - Ortigara in Valromana
- Kokovo - Coccau
- Rute - Rutte Grande / Rutte
- Male Rute - Rutte Piccolo
- Bovček / Fličl - Plezzut
- Mrzla voda - Riofreddo
- Muta - Muda
- Rabelj - Cave del Predil
- Trbiž - Tarvisio
- Zamline - Lussari
- Žabnice - Camporosso in Valcanale
- (Svete) Višarje - Monte (Santo di) Lussari
- Ovčja vas - Valbruna, v dolini Zajzera
- Ukve - Ugovizza
- Naborjet - Malborghetto
- Kuk - Cucco
- Lužnice - Bagni di Lusnizza
- Šentkatrija - Santa Caterina
- Lipalja vas - San Leopoldo Laglesie
- Tablja - Pontebba
- Gornja Studena - Studena Alta
- Dolnja Studena - Studena Bassa
Štirijezična tabela krajevnih imen v Kanalski dolini
uredi| Slovensko | Italijansko | Furlansko | Nemško |
|---|---|---|---|
| Lužnica | Bagni di Lusnizza | Lusnìts | Lusnitz |
| Žabnice | Camporosso | Cjampros | Saifnitz |
| Kuk | Cucco | Cuc | Kúk |
| Naborjet | Malborghetto | Malborghèt | Malborgeth |
| Tablja | Pontebba | Pontebe | Pontafel |
| Šenkatrija | S. Caterina | Sante Catarìne | Sankt Kathrein |
| Lipalja vas | Laglesie San Leopoldo | La Glesie | Leopoldskirchen |
| Trbiž | Tarvisio | Tarvis | Tarvis |
| Ukve | Ugovizza | Ugovize | Uggowitz |
| Ovčja vas | Valbruna | Valbrune | Wolfsbach |
Slovenci v Kanalski dolini
urediV nekdanji videmski pokrajini je jezikovni položaj slovenske narodne skupnosti bolj problematičen, saj so bili tukajšnji Slovenci in Slovenke v preteklosti slabše organizirani in narodno gibanje v 19. stoletju nanje ni imelo vpliva. Z jezikovnega vidika se od Tržaškega in Goriškega razlikujejo tudi po tem, da že v preteklosti, pod kraljevino Italijo, niso bili deležni šolanja v slovenščini. V Benečiji od leta 2001 deluje državna večstopenjska dvojezična šola v Špetru, ki je bila ustanovljena kot zasebna šola leta 1984. V Reziji imajo prebivalci in prebivalke na voljo le tečaje rezijanskega narečja, v Kanalski dolini pa imajo pri organizaciji tečajev slovenskega knjižnega jezika precejšnje težave.
Slovensko kulturno središče Planika - Centro Culturale Sloveno Stella Alpina
urediUstanovljeno je bilo leta 1997 na pobudo skupine Slovencev v Kanalski dolini (članov Slovenskega društva Planika, podružnice Glasbene matice, Glasbene šole Tomaža Holmarja v Kanalski dolini, Sklada za slovensko kulturo Ponce ter nekaj posameznikov) Cilj je bil širjenje delovanja in izbolšanje ponudbe ter boljše medsebojno povezovanje in omogočanje medkulturnega dialoga v Kanalski dolini in v širši regiji ter preko državnih meja. Od 21.06.2002 je Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini s strani dežele Furlanije - Julijske Krajine priznano kot ustanova primarnega interesa slovenske manjšine.[3]
Zanimivosti
urediGozdni muzej - Museo della Foresta
urediLeta 1988 je bil ustanovljen gozdni muzej ob avtocesti A23 Videm-Trbiž. V njem se predstavlja Trbiški gozd, ki ima površino 24.000 hektarjev. Botanična vrtova ob njem pa prikazujeta tipično domače rastlinstvo.
Sklici
uredi- ↑ »Janez Turk: Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah glej«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. julija 2012. Pridobljeno 5. januarja 2012.
- ↑ Jakob Medved (ur.), Zemljevid z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Benečiji - Carta dei nomi geografici con forma italiana e slovena nel Friuli-Venezia Giulia, Ljubljana 1974.
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2011. Pridobljeno 24. junija 2011.
Viri
uredi- Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
- Jakob Medved (ur.), Zemljevid z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Benečiji - Carta dei nomi geografici con forma italiana e slovena nel Friuli-Venezia Giulia, Ljubljana, 1974.
- Tone Ferenc, Milica Kacin-Wohinc, Tone Zorn, Slovenci v zamejstvu, Pregled zgodovine 1918-1945, Ljubljana, 1974.
- Kanalska dolina. Enciklopedija Slovenije, 4 (Hac-Kare), Ljubljana 1990, str. 392-395.
- Med Alpami in Jadranom, Slovenci v Evropski uniji, Bruselj, Evropski urad za manj razširjene jezike, 1996.
- Roberto Dapit (idr.): Ovčja vas in njena slovenska govorica, Valbruna e la sua parlata slovena, Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003, Stage di ricerca Val Canale, 2003, Ukve - Ljubljana, 2005.
- Janez Turk: Slovenski toponimi v Karnijskih Alpah med Ziljsko dolino in Kanalsko dolino. V: Koroški koledar 2012, Celovec [2011], str. 140-149.
- Erik Dolhar, Boj za slovenstvo Kanalske doline: Od TIGR-a do volitev 1945. Trst, 2002. 366 str. (COBISS)
Glej tudi
urediZunanje povezave
uredi