Štajerska
Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.[1] Štajerska leži med razvodnico, med Savo na jugu, Savinjo in Dreto na zahodu, mejo s Hrvaško na vzhodu, Muro na severovzhodu in mejo z Avstrijo na severu. Večja mesta so Velenje, Celje, Ptuj in Trbovlje, največje mesto ter obenem gospodarsko središče Štajerske pa je Maribor. Ostala pomembnejša mesta so še Ormož, Hrastnik, Laško, Slovenj Gradec, Ruše, Ljutomer, Gornja Radgona, Brežice, Sevnica, Lenart v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Muta, Radlje ob Dravi, Šentilj, Šentjur in Rogaška Slatina. Štajerska je pretežno gozdnata in hribovita pokrajina, ki se na vzhodu najprej zniža v gričevje Slovenskih Goric, nato pa v nižavje Panonske nižine.
Zgodovina ŠtajerskeUredi
Štajerska se je izoblikovala postopoma. Njen osrednji del je bila Karantanska marka, ki je ležala ob srednji Muri.
Okoli leta 1000 se je od Koroške ločilo več grofij na porečju zgornje Mure in se pridružilo Karantanski krajini.
Leta 1147, po smrti Bernarda Spanhemskega, so Traungauci, murski mejni grofje, podedovali tudi Podravsko krajino (današnjo Spodnjo Štajersko); Štajerska je bila nato leta 1180 povzdignjena v vojvodino.
SkliciUredi
- ↑ »Januar 1919: Krvavi dan v Mariboru« (v nemščini). Die Presse. Pridobljeno 7. oktobra 2019.