Občina Šentjur

Občina Šentjur
Občina Šentjur
Občina v Sloveniji
	; Grb
	; Grb
	Lega občine v Sloveniji
	46°13′N 15°24′E / 46.217°N 15.400°EKoordinati: 46°13′N 15°24′E / 46.217°N 15.400°E
Država	Slovenija
Statistična regija	savinjska
Upravljanje
• Župan	Marko Diaci
Površina
• Skupno	222,3 km2
Prebivalstvo (1 julij 2020)
• Skupno	19.333
• Gostota	87 preb./km2
• Moški	9.769
• Ženske	9.564

Občina Šentjur (do leta 2002 Občina Šentjur pri Celju)^[4] je ena od občin v Republiki Sloveniji. Sedež in upravno središče občine je v mestu Šentjur, kjer živi tudi največ prebivalcev. Občina Šentjur se razteza na 222,3 kvadratnih kilometrih, kar jo umešča na 23. mesto med slovenskimi občinami, s 19.225 prebivalci pa je po velikosti na 19. mestu. Del ozemlja je bila nekdaj tudi današnja Občina Dobje.

Seznam županov uredi

Jurij Malovrh (1994 - 2002)
mag. Štefan Tisel (2002 - 2010)
mag. Marko Diaci (2010 - )

Simboli občine uredi

Grb uredi

Glej stran: Grb Občine Šentjur

Zastava uredi

Glej stran: Zastava Občine Šentjur

Himna uredi

Himna Občine Šentjur je skladba Domovini, katere avtor je Šentjurčan Benjamin Ipavec, besedilo pa je napisal Radoslav Razlag.

Praznik uredi

Praznik Občine Šentjur je 24. septembra, na obletnico smrti Antona Martina Slomška, rojenega na Slomu pri Ponikvi. Praznik se vsako leto obeleži z osrednjo občinsko proslavo in slavnostno sejo občinskega sveta.

Naselja v občini uredi

Bezovje pri Šentjurju, Bobovo pri Ponikvi, Boletina, Botričnica, Brdo, Brezje ob Slomu, Bukovje pri Slivnici, Cerovec, Črnolica, Dobje pri Lesičnem, Dobovec pri Ponikvi, Dobrina, Dole, Dolga Gora, Doropolje, Dramlje, Drobinsko, Golobinjek pri Planini, Gorica pri Slivnici, Goričica, Grobelno, Grušce, Hotunje, Hrastje, Hruševec, Hrušovje, Jakob pri Šentjurju, Jarmovec, Javorje, Jazbin Vrh, Jazbine, Jelce, Kalobje, Kameno, Kostrivnica, Košnica, Krajnčica, Krivica, Laze pri Dramljah, Loka pri Žusmu, Lokarje, Loke pri Planini, Lopaca, Lutrje, Marija Dobje, Okrog, Osredek, Ostrožno pri Ponikvi, Paridol, Planina pri Sevnici, Planinca, Planinska vas, Planinski Vrh, Pletovarje, Podgaj, Podgrad, Podlešje, Podlog pod Bohorjem, Podpeč nad Marofom, Podpeč pri Šentvidu, Podvine, Ponikva, Ponkvica, Prapretno, Primož pri Šentjurju, Proseniško, Rakitovec, Razbor, Repno, Rifnik, Sele, Slatina pri Ponikvi, Slivnica pri Celju, Sotensko pod Kalobjem, Spodnje Slemene, Srževica, Stopče, Straška Gorca, Straža na Gori, Svetelka, Šedina, Šentjur, Šentvid pri Planini, Šibenik, Tajhte, Tratna ob Voglajni, Tratna pri Grobelnem, Trno, Trnovec pri Dramljah, Trška Gorca, Turno, Uniše, Vejice, Vezovje, Visoče, Vodice pri Kalobju, Vodice pri Slivnici, Vodruž, Voduce, Vodule, Voglajna, Vrbno, Zagaj pri Ponikvi, Zalog pod Uršulo, Zgornje Selce, Zgornje Slemene, Zlateče pri Šentjurju, Žegar

Krajevne skupnosti uredi

Občina Šentjur ima trinajst krajevnih skupnosti, od tega je ena mestna.

Vzgoja in izobraževanje uredi

Predšolska vzgoja uredi

Vrtec Šentjur
- Enota Kalobje
- Enota Šentjur
- Enota Pešnica
- Enota Ponikva
- Enota Hruševec
- Enota Dramlje
- Enota Blagovna
- Enota Slivnica (Gorica pri Slivnici)
- Enota Loka
- Enota Prevorje

Osnovne šole uredi

Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva
Osnovna šola Dramlje
Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur
- POŠ Blagovna
Osnovna šola Hruševec Šentjur
- POŠ Kalobje
Osnovna šola Planina pri Sevnici
Osnovna šola Slivnica pri Celju
- POŠ Loka pri Žusmu
- POŠ Prevorje

Srednja šola uredi

Šolski center Šentjur, srednja poklicna in strokovna šola (9 izobraževalnih programov)

Glasbena šola uredi

Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur

Terciarno izobraževanje uredi

Ljudska univerza Šentjur
Šolski center Šentjur, višja strokovna šola

Turizem uredi

Naravna dediščina uredi

Občina Šentjur ima na svojem območju več osrednjih turističnih točk. Med najbolj poznane točke naravne dediščine sodijo Slivniško jezero, potomka Stare trte, eno od redkih rastišč velikonočnice (Pulsatilla grandis) in navadne jarice idr.^[5]

Kulturna dediščina uredi

Slivniško jezero

Med osrednje točke kulturne dediščine spada Ipavčeva hiša, v kateri so živeli in delovali člani skladateljske in zdravniške družine Ipavec. Med drugim tudi Benjamin, Gustav in Josip Ipavec, ki so avtorji enih najbolj ponarodelih slovenskih pesmi, kot so Kje so tiste stezice, Kje so moje rožice, Imel sem ljubi dve ipd. Josip Ipavec je tudi avtor prvega slovenskega baleta Možiček. Njihova hiša je danes spremenjena v muzej s sodobno tehnologijo virtualne resničnosti in avtentičnim pohištvom. Ipavčeva hiša spada med najbolj impozantne stavbe v Zgornjem trgu, ki je leta 2015 prejel nagrado za najlepše trško jedro.^[6]

V Zgornjem trgu se nahaja tudi spominska soba verjetno najbolj znanega šentjurskega vokalnega sestava New Swing Quartet, ki je v svojih najuspešnejših letih koncertiral tudi pred papežem Janezom Pavlom II., za svoje delovanje pa je prejel več nagrad, ki so prav tako razstavljene v spominski sobi.^[7] V isti stavbi je na ogled tudi stalna zbirka Zakladi Rifnika, v kateri so zbrani eksponati, najdeni v Arheološkem parku Rifnik, nedaleč od mesta Šentjur.^[8]

V mestu Šentjur se med osrednjimi točkami nahaja tudi Muzej južne železnice, ki obiskovalce z rekonstrukcijo stare železniške postaje vas popelje v čas nastanka proge Gradec—Celje. Stavba se nahaja ob današnji železniški postaji. Med eksponati so kretniška bločna postavljalnica (Stellwekerken), signalne in progovne naprave, parna lokomotiva serije 62 z vodnim napajalnikom in strojno lopo ter prometni in brzojavni urad, personalna fotografska soba ˝Ujeti trenutki ob železnic cesti Gradec- Celje˝, prostori transportno-manipulativne službe ter pisarna vodje muzeja v originalno obnovljenem objektu Muzeja južne železnice Šentjur.

Ostanki gradu Planina

Nad Planini pri Sevnici, ki se nahaja na jugu občine, se nahajo ostanki gradu Planina, ki je izpričan že od leta 1190. Na poslopju stoji obnovljena grajska kašča, prav tako grajski park in turška lipa, pod katero je pokopan med turškimi vpadi padel turški poveljnik. V parku sta tudi kostanjev in lipov drevored.^[9] Nekoliko nižje od gradu stoji tudi stari pranger (sramotilni steber). V kraju so tudi tri muzejske zbirke; Muzejska zbirka Planina - Etnološka zbirka Šmid, ki prikazuje predmete in orodja, ki so jih ljudje na tem delu Kozjanskega v 19. in 20. stoletju uporabljali pri vsakdanjih opravilih.^[10] Zbirka Kozjansko žari, nad katero bdi Muzej novejše zgodovine Celje, predstavlja obdobje druge svetovne vojne na Kozjanskem. Tretja zbirka Čar izročila predstavlja življenje in delu etnologa Nika Kureta.^[11]

Občina se zadnja leta usmerja v razvoj butičnega turizma, s čimer želi privabiti dodatne goste.^[12]

Kazalnik	Stanje v letu 2012	Stanje v letu 2020
Prihodi turistov	1.045	5.000
Število obiskovalcev zbirk	2.500	10.000
Število turističnih kmetij	11	15
Število nočitev	6.078	10.200
Nastanitvene kapacitete – število stalnih ležišč	73	95

Mednarodna povezovanja uredi

S Saint Florent sur Cherjem in Neu Anspachom se Občina Šentjur od leta 2006 povezuje pod imenom Trilaterala. Leta 2014 v Daint Florentu eno novo zgrajenih ulic poimenovali Rue de la Slovénie - Slovenska ulica.