Slovenska Bistrica

mesto v Sloveniji

Slovenska Bistrica (izgovorjava) je manjše mesto v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gospodarsko središče Občine Slovenska Bistrica. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob avtocesti A1 (Maribor - Ljubljana), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za Podpohorske gorice, pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja 8.181 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje Zgornja Bistrica, ki delno spada pod Slovensko Bistrico in leži nekoliko višje ob potoku Bistrica na pobočju Pohorja.

Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica se nahaja v Slovenija
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°23′25.04″N 15°34′30.39″E / 46.3902889°N 15.5751083°E / 46.3902889; 15.5751083
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPodravska
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaSlovenska Bistrica
Površina
 • Skupno8,0 km2
Nadm. višina
274,9 m
Prebivalstvo
 (2024)[1]
 • Skupno8.292
 • Gostota1.000 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
2310 Slovenska Bistrica
Zemljevidi
Slovenska Bistrica - Mestno jedro
LegaObčina Slovenska Bistrica
RKD št.660 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP19. marec 2013

Etimologija

uredi

Vodno ime Bistrica je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede bystrica v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč).

Zgodovina

uredi

Slovenska Bistrica velja za eno najstarejših mest na Slovenskem. Mesto je nastalo na križišču cest v smeri današnjega Maribora, Celja in Ptuja na ostalinah rimskega naselja Civitas Nagotiana. Zaradi ugodne lege je kraj zgodaj postal mesto in trgovsko središče. Prvotno naselje so okoli leta 1300 obdali z obrambnim zidom in na vogalih utrdili s stolpi. Mestne pravice je dobilo med 1297 in 1310, ko so tudi dovolili pobiranje mitnine Ptujčanom, ki so vozili blago na Koroško. Kot Slovenska Bistrica se mesto prvič omenja leta 1565, dotlej pa le kot Bistrica. Bistrica je utrpela škodo med turškim ropanjem in tremi požari, ki so ga vsakokrat upepelili. Večino stavb so postavili od 18. stoletja naprej, ko se je kraj zaradi razvoja obrti in furmanstva pričel hitro širiti.

Znamenitosti

uredi

Mestu dajejo svojevrstno posebnost:

Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med Dunajem in Trstom.

Zunanje povezave

uredi

Sklici

uredi
  1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 660«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.