Lenart v Slovenskih goricah
Lenart v Slovenskih goricah (mesto z okoli 3.300 prebivalci in središče občine Lenart.
) jeLenart v Slovenskih goricah Sveti Lenart v Slovenskih Goricah (do 1952) | |
---|---|
Koordinati: 46°34′27″N 15°49′56″E / 46.57417°N 15.83222°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Podravska regija |
Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
Občina | Lenart |
Prva omemba | 1196 |
Površina | |
• Skupno | 6,3 km2 |
Nadm. višina | 264 m |
Prebivalstvo (2020)[1] | |
• Skupno | 3.285 |
• Gostota | 520 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 2230 Lenart v Slovenskih goricah |
Zemljevidi | |
Lenart v Slovenskih goricah - Trško naselje | |
Lega | Občina Lenart |
Zgrajeno | 12. stoletje |
RKD št. | 1041 (opis enote)[2] |
Razglasitev NSLP | 30. maj 1992 |
Kraj leži v osrednjem delu Slovenskih goric ob cesti Murska Sobota - Maribor. Razvil se je vrh nizkega slemena, ki se razpoteza v višini 240 do 270 mnm, med potokoma Globovnica in Velka, ki se tu izlivata v Pesnico. Tam stoji staro mestno jedro z osrednjim trgom trapezastega tlorisa, ki poteka v smeri severozahod - jugovzhod. Mesto ima priključek na avtocesto A5, ki pelje mimo. V Lenartu imajo sedež Upravna enota Lenart, Okrajno sodišče v Lenartu, Policijska postaja Lenart, izpostava Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Urad za delo Lenart, Center za socialno delo Lenart, izpostava Davčnega urada Maribor, notar, Območna obrtna zbornica Lenart, Kmetijska svetovalna služba Lenart, izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, dekanija in župnija. V Lenartu deluje zdravstveni dom, Matična knjižnica Lenart, dom starostnikov, lekarna, veterinarska bolnišnica, pošta in banka. Prav tako je tu sedež mnogih društev.
Etimologija
urediDo leta 1918 se je kraj imenoval Sankt Leonhard in Windisch Büheln. Od konca 1. svetovne vojne pa vse do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Lenart v Slovenskih Goricah. V Lenart je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Lenarta v Slovenskih Goricah del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[3][4][5]
Zgodovina
urediZametki Lenarta segajo v bližnjo Radehovo, ki se omenja že leta 1115. Zaradi ugodnejše lege in izvira pitne vode pa so se ljudje kmalu raje naseljevali ob lenarški cerkvi. V starih listinah se ime Lenart prvič omenja leta 1196 v zvezi s cerkvijo (Sanctum Leonardum) kot posest grofov Spanheimov vendar se verjetno kraj pred letom 1404 še ni imenoval po cerkvenem patronu, ampak Hrastovec (Gutenhag). Pred cerkvijo sta sčasoma nastala tržni prostor in novo naselje lesenih hiš. Lenart, ki po svojem župnijskem patronu Sv. Lenartu nosi tudi ime, je postal trg že pred letom 1332, trške pravice mu je leta 1447 potrdil knez Friderik IV. Trški sodnik se je sicer pojavil že leta 1332, izrecno pa je bil omenjen leta 1528. Trg je imel tedenski tržni dan in sedem živinskih sejmov, lasten rotovž zgrajen leta 1675 in pred trgom špital (ustanovljen leta 1625). Kraj je bil tudi močno protestantsko oporišče, znana je bila zlasti sekta skakačev. Razvoj trga Lenart so od 15. stoletja naprej zelo zavrli vpadi Turkov, kužne bolezni in številni požari. Trg je imel po popisu iz leta 1542 26 družin, leta 1754, 45 hiš in 10 koč, leta 1790 je imel 300 prebivalcev.
Zgodovina Lenarta je bila tesno povezana z bližnjim gradom Hrastovec, kateremu so vladale številne premožne rodbine, nazadnje zopet Herbersteini od leta 1909 pa vse do konca druge svetovne vojne. Zaradi požarov je večina najstarejših meščanskih hiš iz 19. stoletja. Pred začetkom 1. svetovne vojne je imel 637 prebivalcev. Leta 1918 je Lenart dobil prvo avtobusno povezavo z Mariborom, leta 1927 pa v Pirchovi usnjarni tudi manjšo elektrarno na parni pogon. Po letu 1970 se je kraj dokaj hitro industrializiral, saj so tu postavili več manjših kovinskih, tekstilnih, strojnih, lesnih in kemičnih tovarn. Glavno industrijsko območje je na severozahodu, ob glavni cesti proti Gornji Radgoni. Leta 2020 je Lenart dobil status mesta.[6]
Zanimivejše zgradbe
urediIzobraževanje
urediZačetki šolstva pri Lenartu segajo v leto 1759, ko je dokazana prva stalna namestitev učitelja v kraju. Prvi lenarški učitelj je bil Jožef Sekol. V mestu se danes nahajata vrtec in Osnovna šola Lenart. V Lenartu domuje tudi glasbena šola in Ljudska univerza Lenart.
Mediji
urediV Lenartu imajo svoje sedeže časopis Ovtarjeve novice, radijska postaja Radio Slovenske gorice[7] in televizijska postaja Televal.
Šport
urediV Lenartu stoji več športnih objektov. Zraven osnovne šole stoji športna dvorana. V neposredni bližini Lenarta je športno-rekreacijski center Polena, del katerega je hipodrom, nogometno igrišče in igrišče za odbojko na mivki.
V mestu delujejo: Nogometni klub Lenart, Košarkarski klub Ajdas Lenart in Kolesarski Klub TBP Lenart.
Zanimivosti
uredi- Leta 2008 je ultramaratonski kolesar Marko Baloh na Poleni postavil svetovni rekord v 24-urnem kronometru na odprti stezi.
- Lenart je tudi drugo ime za računalniški virus AntiCMOS, saj je bil prvič odkrit tukaj.
Osebnosti, povezane z Lenartom
uredi- Andrej Druzovič, duhovnik in narodni buditelj
- Ožbalt Ilaunig, sodnik in pisatelj
- Franc Kramberger, nekdanji mariborski nadškof in metropolit
- Avguštin Lah, partizan, geograf, profesor, politik in član SAZU
- Ferdinand Malič, akademski slikar
- Zoran Polič, pravnik, partizan in politik
- Dušan Samec, arhitekt in oblikovalec
- Leon Štukelj, telovadec, olimpionik in pravnik
- France Tiplič, zdravnik
- Lojze Ude mlajši, pravnik in publicist
- Žan Serčič, pevec in kitarist
- Aleksander Sandi Čolnik, medijska osebnost
- Vincenc Muhič, večletni župan Gradca
- Franc Breznik, politik
Galerija
uredi-
Pogled na Lenart z južne strani
-
Hiša na Ptujski cesti, v kateri je živel sodnik in pisatelj dr. Ožbalt Ilaunig
-
Nekdanji silos
-
Zgradba stare šole
-
Župnišče
Sklici
uredi- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1041«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
- ↑ »Vlada podelila status mesta naseljema Lenart v Slovenskih goricah in Zreče«. Vlada Republike Slovenije. 23. december 2020.
- ↑ http://www.rsg.si/
Viri
uredi- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Pomurska založba, Murska Sobota. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.
- Lenarški zbornik, Marjan Toš (ur.), Občina, 2000 (COBISS)
- Zgodovina, Marjan Toš v Lenart za jutri, Krajevna skupnost, Fakulteta za arhitekturo, 2010 (COBISS)
Glej tudi
uredi- Komarniško jezero
- Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Lenart
- seznam naselij v Sloveniji
- Lenart v Slovenskih Goricah - 24cities.eu, Kompetenzzentrum Steirisches Thermenland-Oststeiermark