Vanderbilt Cup 1937 je bila trinajsta neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v sezoni 1937. Odvijala se je 5. julija 1937 na ameriškem dirkališču Roosevelt Field po tem, kot je bila za dva dni prestavljena zaradi dežja. To je bila zadnja dirka Vanderbilt Cup.

Združene države Amerike   Vanderbilt Cup 1937
Podrobnosti o dirki
Neprvenstvena Velika nagrada v sezoni 1937.
Datum 5. julij 1937
Urad. ime II George Vanderbilt Cup
Lokacija Roosevelt Field, ZDA
Dirkališče Stalno dirkališče, 5,34 km
Razdalja 90 krogov, 480,6 km
Gledalci 80.000
Najboljši štartni položaj
Dirkač Nemčija Rudolf Caracciola Mercedes-Benz
Čas 2:19,78
Stopničke
Prvi Nemčija Bernd Rosemeyer Auto Union
Drugi Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Dick Seaman Mercedes-Benz
Tretji Združene države Amerike Rex Mays Alfa Romeo
Bernd Rosemeyer proslavlja zmago

Poročilo

uredi

Pred dirko

uredi

Moštva Auto Union, Mercedes-Benz in Scuderia Ferrari so se udeležila dirke na zagotovilo organozatorjev o prestavitvi dirke iz 4. na 3. julij. S tem bi imela moštva dovolj časa, da se lahko tudi v primeru daljše dirke zaradi dežja pravočasno vkrcajo na ladjo za domov. Ker je v istem času potekala tudi prva prvenstvena dirka sezone za Veliko nagrado Belgije, so bila moštva razdeljena na dva dela, po dva dirkača sta se udeležila vsake od dirk. Nemški moštvi sta se za pot na dirko vkrcali na ladjo SS Bremen, Ferrarijevo moštvo pa na ladjo SS Normandie. Na ladji je Tazio Nuvolari, ki je bil pred kratkim izgubil očeta, izvedel, da je umrl tudi njegov starejši sin Giorgio.

Steza je bila glede na lansko nekoliko hitrejša. Evropsko dirkači je niso preveč marali, ker je bilo zaradi skritih robnikov težje najti točke zaviranja. Zaradi neznanega razloga so organizatorji prosili nemški moštvi naj na svoje dirkalnike narišejo svastike. Štartna vrsta je bila določena na podlagi povprečne hitrosti desetih krogov, vsak dirkač je imel tri poskuse. Najboljši štartni položaj je osvojil Rudolf Caracciola, drugo štartno mesto Bernd Rosemeyer, tretje pa Kaliforničan Rex May z dirkalnikom Alfa Romeo 8C-35, ki ga je Scuderia Ferrari uporabljala kot rezervni dirkalnik na lanski dirki. Na presenečenje Ferrarijevega moštva je bil May z od lani močno izboljšanim dirkalnikom hitrejši od vseh Ferrarijevih dirkačev z novejšim dirkalnikom Alfa Romeo 12C-36. Pred dirko se je v moštvu Mercedes-Benza odločili na vseh dirkalnikih uporabiti nov uplinjač, da bi bil motor bolj odziven pri srednje visokih obratih. Tako Mercedesovi dirkalniki niso več proizvajali do tedaj značilnega piskajočega zvoka motorjev. Za zmagovalca dirke je bila razpisana nagrada 20.000 $, za drugouvrščenega 10.000 $, za tretjeuvrščenega 5.000 $, do desetega mesta 3.500 $, 3.000 $, 2.200 $, 1.800 $, 1.600 $, 1.500 $ in 1.400 $. Med ostale pa se je razdelila tolažilna nagrada v skupni vrednosti 10.000 $.

Dirka

uredi

V soboto, 3. julija so se dirklaniki že postavili na štartno vrsto, ko je začelo deževati. Dirka je bila takoj prestavljena na ponedeljek, ko je ob drugi uri popoldne pred 80.000 gledalci znak za štart dirke dal znani nekdanji dirkač Ralph DePalma. Rosemeyer je še ltakoj po štartu v levo in povedel pred prvem ovinkom, sledila sta mu Caracciola in Mays, nato pa še Nuvolari, Richard Seaman in Giuseppe Farina. V drugem krogu je Seaman napredoval na četrto mesto, krog kasneje pa je Caracciola prevzel vodstvo in naredil razliko šestih sekund. Domači dirkač Billy Winn je prehitel tako Farino, kot tudi Nuvolarija in je napadal že Seamana, toda nato je zaostal zaradi težav z dirkalnikom. V enajstem krogu je vodstvo ponovno prevzel Rosemeyer, ob tesnem dvoboju s Caracciolo pa sta bežala ostalim. Mays je bil še vedno tretji, Nuvolari pa je za četrto mesto prehitel Seaman, toda v šestnajstem je moral italijanski dirkač odstopiti zaradi okvare pogonske gredi. Le krog kasneje je zaradi okvare motorja odstopil tudi Caracciola in Rosemayerju je bila s tem močno olajšana pot do zmage. Seaman se je prebil na drugo mesto, Mays je bil treji, nato pa še Ernst von Delius in Farina.

V osemintridesetem krogu je Rosemeyer opravil postanek v boksih za menjavo pnevmatik in dolivanje goriva, ki je trajal petintrideset sekund, s tem je vodstvo s prednostjo tridesetih sekund prevzel Seaman. V boksih je bil tudi Mays, katerega postanek je trajal oseminsedemdeset sekund, Farina pa je ob postanku v štiridesetem krogu dirkalnik predal Nuvolariju. Rosemeyer je ujel Seamana ravno, ko je ta v šestinštiridesetem krogu zapeljal na postanek v boksih. Po postankih je ponovno vodil Rosemeyer, sledili so mu Seaman, Mays, von Delius, Nuvolari in Ted Horn. Nuvolari je prehitel von Delius in Maysa, toda v petdesetem krogu je zaradi okvarjenega motorja zapeljal v bokse in dirkalnik predal nazaj Farini, ki je dirkalnik, kljub dodatnem postanku v sedemdesetem krogu, pripeljal na peto mesto. V zadnjih krogih dirke se je Seaman hitro približeval vodilnemu Rosemeyerju, toda zmanjkalo mu je goriva in v predzadnjem krogu je moral na dodaten postanek v bokse. Rosemeyer je tako zmagal s prednostjo petdesetih sekund pred Seamanom, Mays je ostal tretji, von Delius pa četrti.

Po dirki

uredi

Po tem, ko je bil Rosemeyer za zmago na dirki Eifelrennen v lanski sezoni 1936 povišan v prvega poročnika SS (SS-Obersturmführer), je bil za to zmago povišan stotnika SS (SS-Hauptsturmführer).

Rezultati

uredi

Dirka

uredi
Poz Št Dirkač Moštvo Dirkalnik Krogi Čas/Odstop Št. m.
1 4   Bernd Rosemeyer Auto Union Auto Union C 90 3:38:00,75 2
2 15   Dick Seaman Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25K 90 + 51,03 s 6
3 14   Rex Mays Privatnik Alfa Romeo 8C-35 90 + 6:35,07 1
4 9   Ernst von Delius Auto Union Auto Union C 90 + 10:08,75 8
5 10   Giuseppe Farina
  Tazio Nuvolari
Scuderia Ferrari Alfa Romeo 12C-36 90 + 13:29,00 4
6 22   Joel Thorne Privatnik Alfa Romeo P3 90 + 21:55,35 13
7 72   Russ Snowberger Privatnik Miller 90 + 24:53,55 19
8 45   Wilbur Shaw Privatnik Maserati V8RI 90 + 25:46,65 22
9 18   Bill Cummings Privatnik Miller 90 + 26:02,67 16
10 54   Herb Ardinger Privatnik Ford-Miller 90 + 39:17,68 30
11 33   Frank Wearne Privatnik Miller 90 + 41:18,67 17
12 31   Chester Gardner Privatnik Miller 90 + 43:59,62 23
13 24   Frank Brisko Privatnik Miller 87 +3 krogi 24
14 65   Milt Marion Privatnik Miller 78 +12 krogov 25
Ods 1   Mauri Rose Privatnik Maserati 85 18
Ods 16   Eugen Bjørnstad Privatnik Alfa Romeo Monza 60 Prenos 20
Ods 3   Ted Horn Privatnik Miller 59 Prenos 7
Ods 17   George Connor Privatnik Miller 55 Prenos 10
Ods 67   Ora Bean Privatnik Ambler 42 Kolo 27
Ods 2   Jimmy Snyder Privatnik Boyle 39 Menjalnik 14
Ods 25   Kelly Petillo Privatnik Offenhauser 39 Motor 15
Ods 19   Harry Lewis Privatnik Debaets 25 Motor 28
Ods 49   Henry Banks Privatnik Jumire 24 Zadnja os 21
Ods 12   Rudolf Caracciola Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25K 17 Motor 3
Ods 5   Tazio Nuvolari Scuderia Ferrari Alfa Romeo 12C-36 16 Pogonska gred 5
Ods 27   Albert Cusick Privatnik Schumacher 11 29
Ods 7   Billy Winn Privatnik Miller 8 Prenos 9
Ods 44   Ronnie Householder Privatnik Miller 8 Črpalka za olje 12
Ods 21   Babe Stapp Privatnik Maserati 8 Motor 11
Ods 66   Gus Zarka Privatnik Ambler 2 26
DNS 45   Enzo Fiermonte Privatnik Maserati V8RI
DNQ 63   Benny Bradfon Privatnik Ambler
DNA 8   Deacon Litz Malmacaan Team Maserati V8RI
DNA 28   Bob Swanson Privatnik Bugatti
DNA 34   Shorty Cantlon Privatnik Miller
DNA 42   Wern Oldenduff Privatnik Alfa Romeo
DNA 43   Lucky Teeter Privatnik Fowler
DNA 46   Moretti Privatnik Williams
  • Snellman, Leif; Etzrodt, Hans. »II George Vanderbilt Cup race«. The Golden Era of Grand Prix Racing (v angleščini). Pridobljeno 13. marca 2008.
  • Galpin, Darren. »II George Vanderbilt Cup«. The GEL Motorsport Information Page (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2014. Pridobljeno 13. marca 2008.
  • Video - povzetek dirke (angleško)

  Belgija •   Nemčija •   Monako •   Švica •   Italija


  Valentino  •   Neapelj  •   Campbell  •   Tripoli  •   Eläintarhanajot  •   Frontieres  •   Avusrennen
  Superba  •   Bukarešta  •   Rio  •   Eifelrennen  •   Milano  •   Vanderbilt  •   Vila Real
  Coppa Acerbo  •   Estoril  •   JCC  •   Masaryk  •   Donington  •   Mountain  •   Kalastajatorpanajo


Predhodna dirka:
Velika nagrada Milana 1937
Sezona Velikih nagrad 1937
Neprvenstvene Velike nagrade
Naslednja dirka:
Velika nagrada Vila Reala 1937

Predhodna dirka:
Vanderbilt Cup 1936
Vanderbilt Cup Naslednja dirka:

1904  • 1905  • 1906  • 1908  • 1909  • 1910  • 1911  • 1912  • 1914  • 1915  • 1916  • 1936  • 1937