Sfêrnost (tudi sfêričnost) je merilo, kako zelo je oblika objekta podobna obliki popolne sfere. Sfernost kroglic v krogličnem ležaju na primer določa kakovost ležaja, kot je obremenitev, ki jo lahko prenese, ali hitrost, s katero se lahko vrti, ne da bi odpovedal. Sfernost je poseben primer mere kompaktnosti oblike. Sfernost delca, kot jo je definiral Hakon Wadell leta 1935, je razmerje med površino sfere z enako prostornino kot dano telo in površino telesa:[1]

Shematski prikaz razlike v obliki zrn. Prikazana sta dva parametra: sfernost (navpično) in okroglost (vodoravno).

kjer je:

  • prostornina telesa,
  • površina telesa.

Sfernost sfere je enaka 1 po definiciji, in po izoperimetrični neenakosti bo imelo vsako telo, ki ni sfera, sfernost manjšo od 1.

Sfernost velja v treh razsežnostih. Njen analog v dveh razsežnostih, kot so krožnice prečnega prereza vzdolž valjnega objekta, kot je gred, se imenuje okroglost.

Elipsoidni objekti uredi

Sfernost   sploščenega sferoida (podobnega obliki planeta Zemlja) je:

 

kjer sta   in   velika in mala polos nosilne elipse. Za Zemljo veljata polmera   in  

in njena sfernost:

 

Izpeljava uredi

Wadell je definiral sfernost kot površino sfere z enako prostornino delca, deljeno z dejansko površino delca.

Najprej je treba zapisati površino sfere   z izrazi prostornine delca  :

 

in tako:

 

od koder se definira   kot:

 

Sfernost običajnih objektov uredi

ime slika prostornina površina sfernost
platonska telesa
tetraeder        
kocka        
oktaeder        
dodekaeder        
ikozaeder        
okrogle oblike
stožec
 
   

 

 

 

 
polobla      

 

valj
 
     

 

svitek
 
     

 

sfera      

 

druge oblike
rombski triakontaeder        
disdiakisni triakontaeder        

Glej tudi uredi

Sklici uredi

Viri uredi

  • Wadell, Hakon (1935), »Volume, Shape, and Roundness of Quartz Particles«, The Journal of Geology, 43 (3): 250–280, Bibcode:1935JG.....43..250W, doi:10.1086/624298

Zunanje povezave uredi