Emilio Villoresi
Emilio »Mimi« Villoresi, italijanski dirkač, * 1914, Milano, Lombardija, Italija, † 20. junij 1939, Monza, Italija.
| Emilio Villoresi | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 17. december 1914 Milano |
| Smrt | 1939 Monza |
| Narodnost |  Italijan |
| Dirke za Veliko nagrado[1] | |
| Leta aktivnosti | 1933 - 1939 |
| Dirke | 17 |
| Moštva | Alfa Corse, Scuderia Ferrari |
| Zmage | 2 |
| Stopničke | 6 |
| Pole pozicije | 0 |
| Najhitrejši krogi | 0 |
| Prva dirka | Mille Miglia 1933 |
| Prva zmaga | Coppa Ciano 1938 |
| Zadnja zmaga | Velika nagrada Milana 1938 |
| Zadnja dirka | Grand Prix du Centenaire 1939 |
Emilio Villoresi se je rodil leta 1914 v Milanu kot mlajši brat Luigija Villoresija, s katerim sta na začetku njunih dirkaških karier skupaj nastopala na dirkah, Emilio kot sovoznik. Brata sta v letih 1935 in 1936 nastopila na dirki Mille Miglia z dirkalnikom Fiat 508CS Balilla Sport, toda brez vidnejših uspehov, zato sta kupila dirkalnik Maserati, ki sta ga izmenično uporabljala na dirkah. Emilio je v sezoni 1936 na dirki za Veliko nagrado Milana v kategoriji Voiturette zasedel drugo mesto. Uspehi so mu prinesli podpis pogodbe za Scuderia Ferrari, ki je uporabljala dirkalnike Alfa Romeo.
V sezoni 1937 je Emilio dosegel tretji mesti na dirkah za Veliko nagrado Neaplja, kjer sta ga premagala le moštvena kolega Giuseppe Farina in Clemente Biondetti, ter Veliko nagrado Genove. V sezoni 1938 je ob dominaciji nemških dirkalnikov Emilio zmagal v kategoriji Voiturette dirk Coppa Ciano in Velike nagrade Italije. Sezono 1939 je začel s tretjim mestom na dirki za Veliko nagrado Tripolija v kategoriji Voiturette, kjer je premagal tudi prva dirkača Mercedes-Benza, Hermanna Langa in Rudolfa Caracciolo. Naslednji mesec pa se je na testiranju dirkalnika Alfa Romeo 158 Alfetta za Enza Ferrarija na dirkališču Autodromo Nazionale Monza smrtno ponesrečil.
Sklici
urediZunanje povezave
uredi- Emilio Villoresi na spletišču DriverDB.com (angleščina)
