Velika nagrada Francije 1938

Velika nagrada Francije 1938 je bila prva dirka evropskega avtomobilističnega prvenstva v sezoni 1938. Potekala je 3. julija 1938 na francoskem dirkališču Reims-Gueux.

  Velika nagrada Francije 1938

Podrobnosti o dirki
1. dirka Evropskega prvenstva od 4-ih v sezoni 1938.
Datum	3. julij 1938
Urad. ime	XXXII Grand Prix de l'Automobile Club de France
Lokacija	Reims-Gueux, Reims, Francija
Dirkališče	Stalno dirkališče, 7,816 km
Razdalja	64 krogov, 500,22 km
Najboljši štartni položaj
Dirkač	Hermann Lang	Mercedes-Benz
Čas	2:39,2
Najhitrejši krog
Dirkač	Hermann Lang	Mercedes-Benz
Čas	2:45,1
Stopničke
Prvi	Manfred von Brauchitsch	Mercedes-Benz
Drugi	Rudolf Caracciola	Mercedes-Benz
Tretji	Hermann Lang	Mercedes-Benz

Poročilo

Pred dirko

Dirka za Veliko nagrado Francije je bila ponovno na koledarju Grand Prix dirk, toda z dirkališča Autodrome de Linas-Montlhéry je bila prestavljena na dirkališče Reims-Gueux. Februarja 1938 je francoska vlada dodala milijon frankov v komite Fonds of Course za razvoj francoskega dirkanja. Po zmagah na dirkah Grand Prix de Pau in Velika nagrada Corka, je bil Delahaye prepričan o subvenciji za skoraj že izdelane dirkalnike Delahaye 155. Na razočaranje poltovarniškega moštva, Ecurie Bleue, je 600.000 frankov subvencije dobil Talbot po tem, ko je Anthony Lago pokazal nekaj načrtov za dirkalnik in obljubil njegovo izdelavo do te dirke. Lastnica Ecurie Bleue, Lucy Schell, je grozila z bojkotom dirke za Veliko nagrado Francije. Francosko avtomobilsko združenje je odgovorilo z napovedjo, da lahko le konstruktorji, ki bodo sodelovali na Veliki nagradi Francije, opravičeni do subvencij. Ostali francoski konstruktorji, Bugatti, Talbot in SEFAC, so se dirke udeležili, Lucy Schell pa je prestavila sedež svoje ekipe v Monako in bojkotirala dirko.

Talbot do dirke ni imel pripravljenih novih dirkalnikov, zato so iz dveh športnih avtomobilov Talbot T150C odstranili luči, blatnike in ostalo ter jih pripeljali na dirko za Philippa Étancelina in Renéja Carrièreja. Auto Union je pripeljal dva nova dirkalnika z aerodinamično šasijo. Moštvo je bilo v velikih težavah, saj sta oba dirkača, Rudolf Hasse in Hermann Paul Müller, na prostih treningih doživela nesreči. Hasse je popolnoma uničil dirkalnik, toda ni bil poškodovan, Müller pa je le rahlo poškodoval dirkalnik, toda zaradi poškodbe ni mogel štartati. Auto Union se je odločil umakniti oba nova dirkalnika in na prepričevanje organizatorjev so nastopili z dvema predelanima lanskima dirkalnika Typ C. Achille Varzi in Carlo Felice Trossi bi morala nastopiti v novih dirkalnikih Maserati 8CTF, toda moštva ni bilo na dirko. Na dirki tudi ni bilo moštva Alfa Corse in ker so bile prijave omejene le na tovarniška moštva, je bilo na štartni vrsti le devet dirkačev. Zato je Alfred Neubauer ponudil, da bi Richard Seaman štartal v četrtem Mercedes-Benzu W154, toda organizatorji so vstajali na maksimumu treh dirkalnikov na moštvo.

Dirka

Rudolf Caracciola je štartal slabo, v vodstvu pa sta bila ostala Mercedesova dirkača, Manfred von Brauchitsch in Hermann Lang. V ozadju se je Rudolf Hasse zavrtel v ovinku Virage de la Garenne, pri tem mu je ugasnil dirkalnik. Hasse je dirkalnik porinil dirkalnik na stransko cesto in ga uspel zagnati vzvratno na klancu, toda preden je uspel namestiti volan, je že zletel na polje in moral odstopiti. Christian Kautz je v istem času zadel v robnik in s poškodovanim zadnjem vzmetenjem je zapeljal v bokse in moral tudi on odstopiti. V prvem krogu je odstopil tudi Jean-Pierre Wimille, v drugem krogu pa še Eugène Chaboud.

Po koncu drugega kroga so imeli Mercedesovi dirkači minuto prednosti pred obema Talbotoma. Alfred Neubauer je tokrat svojim dirkačem dovolil nekaj več medsebojnih bojev. Po več prehitevanjih je vodstvo prevzel Caracciola in naredil razliko desetih sekund. V dvajsetem krogu je Lang zapeljal na postanek v bokse, kjer je zaradi utekočinjenja goriva v motorju izgubil štiri minute, ko so poskušali zagnati njegov dirkalnik. Caraccioli je odpovedal eden od dvanajstih cilindrov in vodstvo je prevzel von Brauchitsch, ki je tudi zmagal, drugi je bil Caracciola, tretji pa vseeno Lang. Étancelin je odstopil okoli polovice dirke, tako da je bil uvrščen le še Carrière, ki je opravil dolg postanek v boksih za nastavitev zavor, z desetimi krogi zaostanka.

Rezultati

Dirka

Poz	Št	Dirkač	Moštvo	Dirkalnik	Krogi	Čas/Odstop	Št. m.	Toč
1	26	Manfred von Brauchitsch	Daimler-Benz AG	Mercedes-Benz W154	64	3:04:38,5	2	1
2	24	Rudolf Caracciola	Daimler-Benz AG	Mercedes-Benz W154	64	+ 1:31,1	3	2
3	28	Hermann Lang	Daimler-Benz AG	Mercedes-Benz W154	63	+1 krog	1	3
4	4	René Carrière	Talbot Darracq	Talbot T150C	54	+10 krogov	6	4
Ods	2	Philippe Étancelin	Talbot Darracq	Talbot T150C	38	Motor	7	5
Ods	10	Eugène Chaboud	SEFAC	SEFAC	2		8	7
Ods	16	Christian Kautz	Auto Union	Auto Union C/D	1	Trčenje	4	7
Ods	22	Jean-Pierre Wimille	Bugatti	Bugatti T59/T50B	1	Olje	9	7
Ods	18	Rudolf Hasse	Auto Union	Auto Union C/D	1	Trčenje	5	7
DNS	20	Hermann Paul Müller	Auto Union	Auto Union C/D		Poškodovan		8
DNS		Ulrich Bigalke	Auto Union	Auto Union C/D		Rezervni dirkač		8
DNS		Richard Seaman	Daimler-Benz AG	Mercedes-Benz W154		Rezervni dirkač		8
DNA	6	?	Talbot Darracq	Talbot T150C				8
DNA	8	Joseph Paul	Louis Delage	Delage		Poškodba		8
DNA	12	Achille Varzi	Officine A. Maserati	Maserati 8CTF				8
DNA	14	Carlo Felice Trossi	Officine A. Maserati	Maserati 8CTF				8
DNA	30	René Dreyfus	Ecurie Bleue	Delahaye 145		Bojkot		8
DNA	32	Gianfranco Comotti	Ecurie Bleue	Delahaye 145		Bojkot		8
DNA	34	?	Ecurie Bleue	Delahaye 145		Bojkot		8

Viri

• »XXXII Grand Prix de l'Automobile Club de France«. teamdan.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2018. Pridobljeno 22. aprila 2015.
• »XXXII Grand Prix de l'Automobile Club de France«. kolumbus.fi (v angleščini). Pridobljeno 2. marca 2007.
• Video - povzetek dirke (angleško)