Banana je užiten sadež, plod različnih vrst zelnatih rastlin iz roda Musa[1] in je lahko različnih barv, velikosti in trdnosti. Botanično je jagoda.[2][3] Običajno je podolgovata in ukrivljena, z mehkim škrobnatim mesom, pokritim z zelenim, rumenim, rdečim ali vijoličnim olupkom, ki ob zrelosti porjavi. Sadeži v šopih visijo z drevesa. Skoraj vse moderne jedilne partenokarpne (brez semen) banane izhajajo iz dveh divjih vrst – Musa acuminata in Musa balbisiana.

Štiri variacije banane
Banana, surova
Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 90 kcal   370 kJ
Ogljikovi hidrati:     22.84 g
- sladkorji:  12.23 g
- vlaknine:  2.6 g  
Maščobe:0.33 g
Beljakovine: 1.09 g
Vitamin A ekviv.  3 μg 0%
Tiamin (vit. B1):  0.031 mg  2%
Riboflavin (vit. B2)  0.073 mg  5%
Niacin (vit. B3):  0.665 mg  4%
Pantotenska kislina (vit. B5):  0.334 mg 7%
Vitamin B6  0.367 mg28%
Folati (vit. B9):  20 μg 5%
Vitamin C:  8.7 mg15%
Kalcij:  5 mg1%
Železo:  0.26 mg2%
Magnezij:  27 mg7% 
Fosfor:  22 mg3%
Kalij:  358 mg  8%
Cink:  0.15 mg2%
Odstotki so podani glede na ameriška
priporočila za odrasle.
Vir: USDA Nutrient database

Banane so po pridelani količini na četrtem mestu, za pšenico, rižem in mlekom. Na zahodnem tržišču so skoraj izključno sorte Cavendish. Ogroža jih glivična panamska bolezen.[4]

Edina članica Evropske unije, ki ima plantaže bananovcev, je Španija (Kanarski otoki).

Sklici

  1. »Banana«. Merriam-Webster Online Dictionary. Pridobljeno 4. januarja 2013.
  2. »Banana from 'Fruits of Warm Climates' by Julia Morton«. Hort.purdue.edu. Arhivirano iz spletišča dne 15. aprila 2009. Pridobljeno 16. aprila 2009.
  3. Armstrong, Wayne P. »Identification Of Major Fruit Types«. Wayne's Word: An On-Line Textbook of Natural History. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. novembra 2011. Pridobljeno 17. avgusta 2013.
  4. »The Miracle of the Modern Banana« (html). National Geographic. 8. avgust 2016. Pridobljeno 10. avgusta 2016.

Zunanje povezave